Nedelova svetovalnica: Ona tečna, on nerazumevajoč

S fantom živim štiri leta in imava za seboj veliko prepiranja, večinoma zaradi mojih izpadov, piše bralka, in prosi za nasvet, kako naj reši svojo družino. Odgovarja Izidor Gašperlin.

Objavljeno
11. april 2016 15.51
Izidor Gašperlin
Izidor Gašperlin

S fantom živim štiri leta in imava za seboj veliko prepiranja, večinoma zaradi mojih izpadov. Rada bi to popravila in rešila družino, rada bi se naučila nadzorovati svoje obnašanje. Spori so vedno nastali, ker so se partnerjeve laži vrstile druga za drugo in sem izgubila zaupanje vanj. Rekel mi je samo, da se mi je bal povedati resnico, da se ne bi kregala.

Doma sem že od januarja lani, zdaj se mi izteka porodniška. Ves čas sem bila doma, nikamor nisem hodila, partner pa je delal večinoma ves dan. Nisem imela družbe, da bi se s kom pogovorila, nisem imela kam, ker sva se pravkar preselila. Bila sem osamljena, počutila sem se zapostav­ljeno, ker se je partner bal ubadati z mano med nosečnostjo, nisem imela veliko pozornosti in sem bila še bolj živčna. Prvič sem šla ven šele, ko je bil otrok star kakšnih pet mesecev, ker nisem več zdržala doma med štirimi stenami. Saj sva hodila ven na sprehode, ampak nikoli nisem imela časa zase, nikoli nisem šla kam sama. Mislim, da je to vse posledica tega, da sem živčna. Nimam počitka, da bi imela vsaj kako urico zase, partnerju pa je očitno vseeno, zbudi se edino, kadar se razjezim, pa mi reče, da sem tečna. Že dolgo se nisem sprostila, kot je treba, vedno sem napeta, letam za otrokom, kuham, pospravljam. Nič od naštetega mi ni težko, vendar bi rada, da tudi kdo drug meni priskoči na pomoč. Vedno je bil odgovor, saj si ti doma. On pa nam menda plačuje vse, najemnino in položnice, ko pa gre moj denar za hrano, se ne spomni. Vedno je gledal na moje napake in me ošteval, kako sem nesramna. Zdaj sva z otrokom doma sama, ker je rekel, da ne more biti več v takem napetem ozračju. Rada bi popravila situacijo in vas sprašujem, kako naj ga pripravim do pogovora. Rekel je, da se ne namerava več vrniti v takšno ozračje, ker je obupno. Vem in mislim, da je vzrok v tem, ker samo skačem okrog otroka in ničesar ne naredim zase. Bili so tudi lepi časi, a jaz moram vse pokvariti. Kje naj začnem? Ines


Sprašujete, kje začeti. Morda pri tem, da nehate sebe obtoževati za vse, kar se slabega dogaja v družini. Resda marsikaj od tega, kar počnete, ni ravno najbolj koristno za vajin odnos. A pri vsem ima vaš partner enak delež. Morda je manj viden, a vedno je tako. Zato vi sami ne morete »rešiti družine«, to lahko storita le skupaj. Ni težko poskušati razumeti obeh. Vam je težko v novem okolju, sami z otrokom, ves čas med štirimi stenami. Vse, kar imate, so otrok, partner in družina. Njemu tudi ni lahko: finančne skrbi, verjetno cel kup težav, o katerih si bodisi ne upa spregovoriti ali pa sploh ne pride na vrsto, ker vi tako pritiskate nanj s svojimi težavami. Verjetno je še veliko podobnega, ampak očitno sploh ne prideta do tega, da bi se o tem mirno pogovorila. Saj pogovor ne bo kaj dosti spremenil vajinih težav, te bodo večinoma ostale. Je pa čisto drugače, če te nekdo posluša in razume. Ne vem, koliko se tega zavedate, ampak v bistvu pri njem najbolj pogrešate, da bi vas do konca poslušal, zdržal, razumel in začutil, kako (hudo) vam je. Še manj verjamem, da se partner zaveda, da tudi on pogreša isto. Zakaj se v tem ne moreta slišati? Nekaj verjetno k temu pripomore tudi vaš način, kako pristopite do njega in mu o tem govorite. Pomislite, koliko je v tem vašem načinu (tihega) očitanja, prizadetosti, razočaranja, pričakovanja, da bo on kaj naredil. Če kaj od tega drži, potem je to vaš del, ki ga bi bilo dobro spreminjati.

Fant je verjetno nagnjen k temu, da se prehitro čuti krivega, pa tudi po krivem obtoženega. Zato ga še toliko bolj moti vaš način. Tako namesto odkritega in spoštljivega pogovora nastane konflikt, v katerem eden napada, drugi pa se brani. Ali se zadeva konča s tem, da napadeni preide v protinapad ali se umakne, niti ni pomembno. Ostane kruto dejstvo, da se je pogovor končal, še preden se je sploh začel. Vajin odnos pa ostane tam, kjer je bil, ali zdrkne še stopnico nižje. Zakaj je tako? Zelo poenostavljeno povedano, zato, ker ne znata ločiti med tem, kaj kdo čuti in kdo je za kaj odgovoren. Ker se še ne zmoreta pogovarjati o občutljivih zadevah in zato pogovor poteka o čisto banalnih zadevah, boleče in resnične teme pa ostajajo skrite nekje spodaj.

Vaš fant ni dolžan skrbeti za vas, tudi ni odgovoren za vaše počutje, osamljenost, za to, da vas je strah življenja zunaj varnih (?) zidov stanovanja. Vi niste odgovorni, ker se vaš fant raje zlaže, kakor da bi tvegal vaše reakcije na resnico. Tudi niste odgovorni, da je vajin konflikt izrabil, da zanemarja svojo jasno odgovornost, to je očetovska skrb za otroka in družino. Pri nekaterih stvareh (npr. vajin odnos) drug od drugega pričakujeta preveč in nemogoče: vi, da vas bo fant odrešil vaše nesamozavesti in osam­ljenosti, vaš fant pa, da se morate vi spremeniti in manj težiti, da bo lahko tak, kot si želi. Pri drugih pričakujeta premalo. Veliko takih in podobnih težav imata, ker nekaterih stvari še ne znata. Spet se bom ponavljal, ko bom napisal, da jih ne znata oziroma jih znata »narobe«, ker sta se jih tako naučila doma. Da sta se našla skupaj, da se jih naučita drugače, da si dasta vsaj nekaj tega, za kar sta bila prej prikrajšana. In tako podarita svojim otrokom precej več, kot sta dobila vidva.

Če se vrnem k vašemu vprašanju, kje začeti. Vsekakor najprej vsak pri sebi. Za vas bi bilo res dobro, če bi se zavedeli, da ste za svoje življenje, z vsemi stiskami, strahovi, osamljenostjo vred, odgovorni sami. Slaba novica je, da vas tega ne more rešiti vaš fant, pa tudi nihče drug ne. Dobra stran pa je, da to lahko storite tudi brez njega. Dlje ko boste prišli v osebni rasti, manj »slabih« stvari boste vnašali v odnos in boste hkrati več in na bolj pravi način pričakovali od partnerja. Ali bo on temu sledil, ali bo sodeloval, ne morete vedeti. A običajno se to le zgodi. Morda ne tako in toliko, kot si želimo, a vendarle. Poleg fanta, otroka in družine je okrog vas ves svet, veliko ljudi. Tam vas čaka veliko zanimivega, ogromno priložnosti, da se naučite drugače vključiti, si najti širši smisel. Morda boste tako zmanjšali pritisk, ki ga nehote izvajate na fanta. Želim vam, da bi vas v tem začel bolj razumeti in vam pomagati. Kakor tudi nasprotno, vi njemu.

***

Po (elektronski) pošti

Vaša vprašanja za Nedelove svetovalce pričakujemo na naslovu Nedelo, Dunajska 5, 1509 Ljubljana, s pripisom Za svetovalnico, ali na elektronskem naslovu Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.. Napišite še, kateremu svetovalcu je namenjeno vaše vprašanje. Svetujejo Janja Dermastja, Modra ura; Izidor Gašperlin, partnerski in družinski terapevt; Dunja Gačnik, inštruktorica stott pilatesa® in osebna trenerka; Anže Sirc, diplomirani fizioterapevt.