Nedelova svetovalnica: Otrok ni kralj, ki o vsem odloča sam

Sva starša prvošolčka. Zelo naju skrbi, kako bo sin zmogel šolske obveznosti. Že v vrtcu nama je vzgojiteljica večkrat potožila, da je bil nemiren, kadar so gledali knjigice, da ni maral sodelovati pri skupnih aktivnostih, pogosto je izstopal s svojimi izpadi. Skratka, težko so ga umirile. Zdaj naju seveda skrbi, da bo enako. Ves čas mu dopovedujeva, da se bo treba v šoli lepo obnašati, da gre zdaj zares, da se bo treba učiti, pisati domače naloge in da je konec z afnarijami. Tudi doma imamo ves čas težave, ker naju ne upošteva. Zvečer ga zelo težko pripraviva, da gre pravočasno spat, zdaj pa sva sploh v skrbeh, da bo zjutraj neprespan. V vrtcu ni bilo težav, če je malo zamudil, a v šoli si tega ne moremo več privoščiti. Prosiva za nasvet, kako naj sina pripraviva, da naju bo ubogal in da bo opravljal šolske obveznosti. Zaskrbljena starša

Spoštovana starša, najprej naj povem, da se vama je zataknilo že pred nekaj leti – doma, saj je iz pisma razvidno, da nimate jasnih pravil in rutine. Če želimo, da bo otrok uspešen učenec in nasploh zadovoljen, je ključno, da mu doma omogočimo takšne razmere, da to postane. Kako? Z jasnimi pravili! Žal ste ravnali napačno, ko ste sinu že v vrtcu dovolili, da sam določa, kdaj bo vstal. Kako naj naenkrat razume, da bo zdaj drugače?

Odgovornost staršev je, da se držimo reda, ki ga ima določena inštitucija, sicer otrok vidi, da vama ta red ni pomemben, in potem seveda tudi njemu ni. Kaj je razlog za vajino prepričanje, da se je v vrtcu še dalo »malo po svoje«, ne vem. Zagotovo pa vem, da s tem otroku niste koristili, saj je zamudil jutranji ritual, ki ga izvajajo vrtci. To je tako, kot da bi v šoli vpadel v razred sredi prve šolske ure. Otroku ste sporočali, da se mu ni treba prilagajati, da bo vedno dosegel svoje. To bi po domače imenovali – razvajen otrok. Odgovornost za razvajenega otroka pa nosimo starši.

Pišete, da imate težave tudi pred spanjem – spet zato, ker ni strukture. Otrok potrebuje red in jasna navodila, kaj od njega pričakujemo. Če tega še sami ne vemo, bo težko. Pogovorita se torej, kaj boste počeli popoldne (naj bo dovolj na svežem zraku in naj se čim več giblje), kdaj bo čas za popoldansko malico, prosto igro, šolsko obveznost (priprava šolske torbe), kdaj za večerjo, osebno higieno, zgodbico za lahko noč. Ko se bosta vidva organizirala in mu posredovala pričakovanja, je vajina naloga še, da vztrajata. Rutina je izredno pomembna. Le discipliniran otrok bo uspešen šolar.

Pričakujta sinov upor, saj bo poskušal obdržati svoj nadzor. A ne popustita. Otrok ni kralj, ki sam odloča. Starši z mejami in pravili dajemo otroku varnost. Dokazano je, da otroci, ki nimajo jasnih mej, kričijo po njih tudi tako, da se obnašajo vedno bolj nemogoče. Kot da bi vpili: »Ustavi me že!« Sin potrebuje kakovostno hrano, prosto igro, dovolj gibanja in spanca, da bo spočit za nove izzive v šoli. Poskrbita, da si bo sam pripravil šolsko torbo, naj sam ošili barvice, pregleda zvezke. Eden od vaju naj to le nadzoruje. Ko opravi obveznost, ga pohvalite, na primer, kako skrbno je ošilil barvice.

Domačo nalogo naj dela v skup­nem prostoru, eden od vaju naj spet le preverja, kako mu gre. Nikar pa ne sedite zraven, sicer mu sporočate, da mu ne zaupate. Bodite v istem prostoru, a ni treba z njim sedeti za mizo. Otroci si želijo biti samostojni, le starši jim moramo to dovoliti. Če mu bosta zaupala, da zmore, bo tudi sam sebi zaupal. Tako ga vzgajate, da bo postal osebno odgovoren za šolo in samostojen.

Pišete, da je bil že v vrtcu nemiren. Kako mu pomagate krepiti koncentracijo? Če preživi več kot 30 minut na dan pred računalnikom ali televizijo, je to lahko razlog za nemir. Razlogov je lahko več: veliko sladkarij, premalo gibanja, premalo spanja. Če se premalo ukvarjate z njim doma, lahko na ta način išče pozornost, stik, saj je zanj vsaka pozornost (tudi negativna) boljša kot ignoranca. Nametala sem vama kar nekaj iztočnic za razmislek.

Pomembna so tudi vajina prepričanja glede šole. Vsak od nas ima svoje izkušnje in spomine na čas šolanja. Prijetne in neprijetne. Če šolo še vedno doživljamo kot kraj, kjer je naporno in stresno, nehote to prenašamo na otroka. Šola je v resnici prijeten kraj, kjer se urimo za življenje in kjer lahko pridobimo nova znanja in veščine.

Kadar otroku predstavljamo šolo v smislu, da bo že videl, kako bo, ko bo v šoli, sporočamo le eno: to je kraj, ki se ga moram bati. Če pa se nečesa bojim, to težko sprejmem. V njem je treba vzbuditi željo po učenju, raziskovanju in odkrivanju, ohranjati radovednost, ki jo v sebi nosi vsak otrok. Temelje za odgovornega in radoved­nega učenca smo torej zgradili že v predšolskem obdob­ju. Kako? Tako, da smo se z otrokom dovolj ukvarjali, se pridružili igri, kadar nas je povabil, in imeli jasna pričakovanja in zahteve.

***

Po (elektronski) pošti

Vaša vprašanja za Nedelove svetovalce pričakujemo na naslovu Nedelo, Dunajska 5, 1509 Ljubljana, s pripisom Za svetovalnico, ali na elektronskem naslovu svetovalnica@delo.si. Napišite še, kateremu svetovalcu je namenjeno vaše vprašanje. Svetujejo Janja Dermastja,Modra ura; Izidor Gašperlin, partnerski in družinski terapevt; Dunja Gačnik, inštruktorica stott pilatesa® in osebna trenerka; Anže Sirc, diplomirani fizioterapevt.