Nedelovih sedem: Brez česa si ne predstavljate praznika dela?

Jure Apih, publicist

Najprej je bila parada. Telovadci, gasilci, planinci, včasih tudi vojaki so strumno korakali v dolgi koloni, šivilje, učiteljice, zdravniki, delovni kolektivi vseh vrst so na kesonih tovornjakov demonstrirali svoje delovne zmage in dosežke. Če ni padal dež, je sijalo pomladno sonce. Lačni nismo bili, siti pa tudi ne. Potem smo dobili fičke in spačke ter nedeljske in praznične izlete na morje in v Trst. Cariniki pretirano niso težili, a smo se jih vendarle bali. Imeli smo samoupravljanje, a smo se mu odrekli. Dobili smo lastnike in prekarno delo. Imamo še »tazelenga« na Rožniku, godbo na pihala iz »tazgorne« doline, piknik na vrtu, prijatelje ter rdečo zvezdo na pločevinki Heinekena.

{1}

N'toko, glasbenik in kolumnist

Na ta dan mojo facebook časovnico preplavijo pompozne fotografije iz zgodovine velikih delavskih uporov v časih, ko je proletariat stopil na prizorišče kot politična sila. Pogosto jih objavljajo mladi prekarci, ki niso bili nikoli del kakega političnega ali sindikalnega gibanja. Prvega maja mi tako vedno pred očmi zazeva veliki prepad med organizacijsko močjo in bojevitostjo delavstva v preteklosti in njegovo današnjo razkropljeno, digitalno brezzobostjo. Je dan, ko me popade panika ob misli, kaj vse bo treba storiti v prihodnjih letih in koliko napornega organiziranja nas čaka. Vseeno pa je nemogoče, da se ob preletavanju prvomajskih slik ne bi nalezel njihovega optimističnega sporočila: navadni ljudje so sposobni vzeti svojo usodo v lastne roke in doseči neverjetne stvari.

{2}

Nataša Pirc Musar, Inštitut Info hiša

Maj je moj najljubši mesec v letu in v mojih otroških letih se je začel z budnico, ki jo je nažigala kamniška godba na pihala, starši pa so me nato gnali na Stari grad na golaž. Večer prej seveda obvezno s prijatelji na kres (ker še ni bilo tako strogo s požarno stražo, smo ga pripravili skoraj na vsakem hribu). In danes? Glede na poklic, ki ga opravljam, žal v teh časih vse prevečkrat z grenkobo razmišljam o delavskih pravicah in pravni državi nasploh. Mimogrede, ZDA so ena redkih držav, ki praznika dela ne praznujejo na prvi maj, pač pa na ta dan praznujejo dan prava, kar pomeni, da 1. maja poudarjajo pomen pravnega sistema za družbo in njeno ureditev. Naj torej izvedem kombinacijo tega dne in napovem, da bom jaz praznovala dan delovnega prava.

{3}

Dragan Petrovec, kriminolog

Ko se nabere množica prvih majev v spominu, je pogosto česa manjkalo. Namesto sonca je snežilo, namesto izpolnitev preteklih obljub smo dobivali le nove obljube in podobno. A tisto, brez česar ne bi smel miniti noben dan, še posebno prvi maj ne, je naslednje. Že dolga leta se delavci spreminjajo v proizvodni strošek. To ni zgolj kategorija v ekonomskem slovarju. Je globoko v zavest delodajalcev zasidran pojem, ki ga poskušajo minimalizirati korak za korakom in tako povečevati drugo plat tehtnice, dobiček. Svoj čas smo peli: »Vstanite v suženjstvo zakleti«, pa mnogim ni bilo tako hudo kot danes. Koliko prvih majev potrebujemo, da se kaj spremeni?

{4}

Dušan Jovanović, režiser

Prvi maj ni osebni in ni družinski praznik, prvi maj je kolektivni praz­nik delovnih ljudi, praznik delavskih množic. Prvega maja ni brez sprevodov, zborovanj in demonstracij, ni brez boja za delavske pravice. Prvega maja ni brez delavcev, delavcev pa ni brez dela. Ali so delavci, ki delajo, a ne dobijo plače, še delavci? A so brezposelni delavci še delavci? Brezposelni delavci niso delavci in nimajo nobenega razloga, da bi praznovali praznik dela. Prvi maj je danes neki bivši praznik nekih bivših delavcev. Kakšen smisel ima, da mi danes kurimo kresove, prirejamo piknike in vzklikamo: živel prvi maj!?

{5}

Svetlana Slapšak, redna profesorica

Še sreča, da imamo za 1. maj drugi dela prosti dan, ki nam ga je ob novem letu izmaknil Ivo Boscarol s tehtnimi gospodarsko-etičnimi raz­logi. Zdaj bo imel priložnost delati v veliko bolj prijaznem in prožnem poslovnem okolju, s kitajskimi delavci, brez potrebe, da docira o etiki. Srečen prvi maj, mednarodni dan dela, kitajski delavci! Sicer prvomajsko folkloro prepuščam drugim, gibalno neoviranim, jaz bom uživala v delu in delavskih pesmih Brucea Springsteena, pa v spominih na svoje najlepše prvomajske praznike – v New Yorku na Union Squaru in v Parizu na grobu skladatelja Internacionale.

{6}

Karel Gržan, duhovnik

Ne predstavljam si ga brez cvetoče pomladi – brez upanja, ki ga budi samo po sebi prebujanje življenja v stvarstvu; ne predstavljam si ga brez godbe, ki nas bo dramila iz otopelosti časa; ne predstavljam si ga brez druženja s številnimi, ob katerih zaznavam, da smo vedno bolj neizprosno prebujeni v hotenju in vzgonu po boljšem, po bolj pravičnem v sožitju; ne predstavljam si ga brez tiste maše, ki jo bom imel v gorah (na Špehovem vrhu), ko bomo na prvi dan šmarnic peli tako blagozvočne Marijine pesmi in doživljali, kako milo(stno) se v naši duši družita nebo in zemlja; ne predstavljam si ga brez mlajev in kresov, ki bodo sporočali vsem, ki nas odevajo v noč, da bo luč zmagovita; ne predstav­ljam si ga brez rdečega cveta, ki mi govori, da je L/ljubezen največja …

 

{7}