Nedelovih sedem o počitnicah

Mateja Kožuh Novak, zagovornica pravic starejših

Letos me vnuki ne potrebujejo. Posvetila se bom vrtu, zajčku in psički, pohajkovala bom po travnikih okoli svoje vasi. Če bom dovolj disciplinirana, bom sedla na kolo in si privoščila kakšen izlet. In vzela si bom čas za knjige. Na starost čas hitro mineva. Poskušala bom početi vse, kar mi bodo vzela leta, ki so pred menoj.

Jure Alpih, publicist

Pravega počitka to poletje bržkone ne bo. Četudi ne bomo dežurali pred dobsko kaznilnico, bomo v nestrp­nem pričakovanju najmodrejše sodbe v projektu Reševanje zapornika Janeza. V napetosti nas bodo vse skupaj, leve in desne, rdeče in črne, naše in vaše, držali, kolikor se bo le dalo dolgo, tako da za sproščeno brezbrižnost priložnosti preprosto ne bo. Trinajstega se bomo morali še enkrat odločiti, kateremu sladkosnedu bomo zaupali svoj glas, dan potem bomo napeto, a nemočno spremljali, kaj bo, če bo, z njim naredil, in vse naslednje tedne in mesece obžalovali, da smo se tu in zdaj rodili. Pozabite na počitnice!

N'Toko, glasbenik in kolumnist

Ker nisem redno zaposlen, zame pravzaprav ni razlike med poletjem in drugimi letnimi časi. Delam, kadar imam kaj delati, in počitnikujem, kadar dela ni. Ponavadi to pomeni, da imam preveč prostega časa in premalo denarja, da bi si takrat kaj posebnega privoščil. Na srečo pa se zaradi koncertnih turnej čez leto dodobra napotujem in imam dober izgovor, da se vmes malo igram turista. Če bo vse posreči, bom poleti nekaj tednov preživel doma in v miru delal glasbo.

Dragan Petrovec, kriminolog

To je pa doslej najtežje vprašanje. Nisem nagnjen k temu, da bi zasebne stvari široko razlagal, čeprav poletje ni nujno intimna zadeva; poleg tega se mi zdi, da je malokomu mar, kaj bom počel; nadalje imam pred očmi vrsto ljudi, ki jim poletje ne prinaša nikakršne spremembe, saj nimajo ne denarja ne drugih možnosti za kakšno sprostitev; revščina je enaka poleti in pozimi. Najbrž bom tudi pisal o vsem tem, z upanjem, da bi bilo poletje za prepričljivo večino ljudi dober čas, boljši, kot je zdaj.

Dušan Jovanović, režiser

Midva nisva kot vsi normalni ljudje, ki počitnice načrtujejo vsaj pol leta prej. Evo, julij je pred vrati, načrta za potovanje pa še nimava. In če bo šlo tako naprej, ga tudi ne bo. Jaz navijam za Azerbajdžan, moja draga pa za Južno Afriko. Ker se o ničemer ne moreva dogovoriti, niti rezervacij za morje še ni na vidiku. Jaz bi šel v Turčijo, ona pa na Korčulo. Kot zdaj kaže, bova ostala doma. Dobra stran tega je, da bova lahko šla na volitve. Čeprav še zdaj ne veva, koga bi volila. Saj ni nobene izbire! Jaz bi volil papeža Frančiška, pa to žal ne bo mogoče, saj mož v Sloveniji nima svoje liste. Tako bodo moje glavne aktivnosti v dolgem vročem poletju branje, zbijanje telesne teže s plavanjem v Savi Bohinjki in Blejskem jezeru in bolj ali manj redno zalivanje balkonskih rastlin. Paradižnik zelo dobo kaže.

Svetlana Slapšak, redna profesorica, publicistka in brezposelna

Nobenih počitnic, veliko slabo ali nikakor plačanega dela, nekaj upanja, da bom preživela, in seveda izpolnjevanje državljanskih dolžnosti. Apeliram na Lovra Matiča, da pred volitvami poskrbi za nadaljevanje stripa Sokol in golobica in tako pomaga v splošni krizi razuma in upanja.

Karel Gržan, duhovnik

Čas! Brez slabe vesti si bom privoščil čas zase, za vse tisto, kar me krepi in prebuja v meni zadovoljstvo življenja. Morala me je zadeti možganska kap (dobesedno), da sem prišel k pameti in uvidel, da imam ne le pravico, ampak dolžnost, da sem srečen. Samo srečni ljudje lahko osrečujejo, in ker opravljam poslanstvo sredi ljudi, se moram toliko okrepiti, da jim z besedami in dejanji ne težim (ker me toliko tega teži). Ne bom odšel v visokogorje niti na morje. Nekaj dni zapored bom prebil nekaj sto met­rov od doma – ob mogočni skali pri izviru in bom spal in bom bral in klepetal (le) s tistimi, s katerimi krepim svoje srce in preraščam dosedanja spoznanja. Ob vsem, kar počnem, si moram pridelati tudi dobro počutje in okrepiti moči.