Nedelovih sedem o vročini

Jure Apih, publicist

Ekstremi praviloma res niso prijetni. Kadar zares zakuha, se je treba pač skriti. Če senca ni dovolj, če klime iz principa ne maramo, se je pametno zateči za debele zidove, najraje v klet, čeprav vinsko. Tisti, ki poznajo kraje z le enim ali dvema letnima časoma, vedo, da je trimesečno menjavanje vremena blagodat. Kugla, na kateri drvimo skozi neskončnost, se neustavjivo vrti in nam, ker se je tudi nagajivo nagnila, vedno znova menjuje vreme in razpoloženje. V dolgih in mrzlih zimskih nočeh sanjamo o žarkem soncu, ki nam bo pregrelo kosti. Ko se na pomlad narava prebuja, nas zagrabi prav poseben sentiment. Jeseni kopljemo krompir in trgamo grozdje, potem pa so že Martin, Miklavž, Božiček in Dedek Mraz. Panta rei. In Italijani vedo: La prima pioggia d'agosto rinfresca mare a il bosco.

Čeprav se precej lažje soočam z žgočim soncem kot s snegom in mrazom, moram priznati, da mi v teh dneh ni prav nič do dela. V takšnih razmerah je treba pač sedeti v senci in uživati v dobri družbi. Kadar mi obveznosti sfižijo lenobne načrte (to je na žalost postal pogost pojav), pa se skozi dan za pisalno mizo prebijam z bližino ventilatorja, pobegi pod tuš, številnimi porcijami sladoleda in mislijo, da je vse boljše kot depresivna zimska sivina.

Na svoj vikend, Mrzli log 7 nad Colom. Sedem stopinj manj kot v Ljubljani. Ponoči se pokrivam s kovtrom.

Svetlana Slapšak, redna profesorica

V staro hišo z debelimi stenami in prenosnim ventilatorjem, torej domov. Raje bi bila kje na morju, ampak ... Poletje mi vsekakor ustreza bolj kot zima, več je svetlobe in dlje traja, pa še polno barv je, da o lubenicah ne govorimo. Poletno jutro je zame idealen čas za pisanje, ključni del celoletnega pisanja opravim poleti. Sicer je ta čas mati revežev, blaži pomanjkanje in obenem jasno pokaže družbene meje in omejitve, pokaže, kdo si lahko privošči tipsko »letovanje« in kdo ne.

duplicate

Karel Gržan, duhovnik

Preden se zatečem (kadar je mogoče) pod baldahine dreves ali k osvežujočim potokom, si nastavim v glavi »termostat« na poletno toploto. Zdaj je pač poletje, in ne pomlad. Temperature so visoke in stop(i)nja iluzornega hotenja, da bi bilo poleti prijetno hladno (ali pozimi toplo), meri stop(i)njo nezadovoljstva v občutkih – potem je že običajno vroče »grozno vroče«. Zdaj imamo priložnost, da doživimo poletno vročino in tisto (samo poletno) prijetnost, ko si lahko privoščimo svežino – ko nekaj osvežujočega res paše. Ne mislim le na tisto osvežitev, ki je blagodejna za naše telo. Ker vročina pregreje tudi živčke, se je dobro izogibati tudi bližinam in vsebinam – vsemu, kar bi s svojim vročičnim teženjem pregrevalo tudi naša notranja čutenja.

duplicate

Dragan Petrovec, kriminolog

Potem ko je vse odpovedalo, kar sem imel izumov na zalogi, sem se zatekel k že skoraj pozabljenemu. Namesto hladnih pijač, popolnega mirovanja, sence, skoka v morje, ki ima v nekem kotičku, kjer pravkar prebivam,skromnih 30,5 stopinje, sem sedel za mizo in si privoščil vročo govejo juho, s kakršno sem pred leti pozimi v hribih reševal ozebline. Okolje z 38 stopinjami je postajalo vse znosnejše. Toplo priporočam. Le kako drugače kot toplo.

Vesna Vuk Godina, socialna in kulturna antropologinja

Nasploh me vročina ne moti, jo lahko prenašam. A letošnji vročinski valovi mi povzročajo težave, tudi slabo počutje. V takšni vročini se najraje zadržujem v hladnih prostorih. Če se le da, brez klime. Klime mi povzročajo zdravstvene težave.