Nekaj gotovine, drugače pa kartice
Če spimo v hotelih, jemo v restavracijah in kupujemo v trgovinah, bomo potrebovali manj gotovine, kakor če raje spimo v manjših gostiščih, jemo ulično hrano in nakupujemo na stojnicah, kjer ne sprejemajo kartic.
Odpri galerijo
Danes za plačevanje v tujini večinoma zadošča, če imamo kakšno mobilno napravo in plačilno kartico ali dve. FOTO: Uroš Hočevar
Pred dopustom se veliko ljudi znajde pred dilemo glede denarja in zavarovanja na poti. Kaj je bolje, s seboj vzeti evre, si za države, kjer evro ni uradna valuta, raje priskrbeti lokalno gotovino ali pa se zanašati na to, da bomo plačevali s karticami? In je za zavarovanje dovolj evropska kartica zdravstvenega zavarovanja ali si je bolje urediti še kakšno zavarovanje? Odgovor je odvisen predvsem od tega, kam smo se namenili.
Za nasvet, kako je najbolje poslovati v tujini, smo povprašali Natašo Mihevc Pislak, namestnico direktorice v kontaktnem centru NLB. Po njenem mnenju je zaradi številnih situacij, ki se na potovanju lahko zgodijo nepričakovano, v tujino še vedno dobro vzeti nekaj gotovine v valuti posamezne države.
Na vprašanje, koliko gotovine vzeti s seboj, ni preprostega odgovora. Odvisen je od tega, kam gremo, kakšen je naš slog potovanja in s koliko gotovine se počutimo varne. Če spimo v hotelih, jemo v restavracijah in kupujemo v trgovinah, bomo potrebovali manj gotovine, kakor če raje spimo v manjših gostiščih, jemo ulično hrano in nakupujemo na stojnicah, kjer ne sprejemajo kartic. Gotovino si lahko priskrbimo v bančnih poslovalnicah, je pa dobro, da si manj pogoste valute ali večje vsote za vsak primer naročimo nekaj dni pred odhodom.
Če bi vi tujini potrebovali več gotovine, je po mnenju Mihevc Pislakove dvige bolje opraviti kar v samem kraju dopusta. In to s kartico osebnega računa Maestro, saj je provizija za dvig z njo ponavadi nižja kot pri menjavi evrov v lokalnih menjalnicah ali bankah.
Poleg tega odsvetujejo dvig gotovine s karticami Mastercard in Visa. Te naj dopustniki uporabljajo za plačevanje na prodajnih mestih. Pri plačilu s karticami na prodajnih mestih z vsemi karticami, Maestro, Mastercard in Viso, je vedno bolje izbrati plačilo v valuti države dopustovanja in se tako izogniti morebitnim stroškom, ki lahko zaradi tečajnih razlik nastanejo pri pretvorbi valute. Če POS-terminal ne ponudi izbire valute plačila, se mora plačilo izvesti v lokalni valuti. Na Hrvaškem, kamor gre levji delež slovenskih poletnih dopustnikov, torej v kunah.
Pri dvigih gotovine na bankomatih NLB priporoča, da dopustniki vedno izberejo dvig gotovine v lokalni valuti brez konverzije. V tem primeru se dvig izvede po menjalnem tečaju mednarodnih kartičnih sistemov, ki je skoraj vedno ugodnejši kot menjalni tečaji tamkajšnjih komercialnih bank ali drugih lastnikov bankomatov.
Pred potjo v tujino se je dobro tudi pozanimati, katera kartica je v državi, kamor se odpravimo, bolj razširjena. Vse informacije lahko dobimo na spletnih straneh mednarodnih kartičnih sistemov. Tam najdemo tudi natančne informacije o vseh lokacijah, kjer sprejemajo plačilne kartice kjerkoli po svetu. Če bo potovanje trajalo dlje in bomo obiskali več držav, pa se lahko odločimo za več kartic. Če v času potovanja zapade veljavnost ene od kartic, še vedno lahko uporabljamo drugo. Poleg tega je znesek, ki se lahko porabi, varneje porazdeliti.
Prednosti sodobnih načinov poslovanja, pri največji slovenski banki je to mobilna denarnica NLB Pay, je po mnenju Mihevc Pislakove med drugim ta, da imamo kartico vedno pri roki. Če seveda imamo pri sebi telefon, kar pa je pri današnjih turistih skoraj samoumevno. S telefonom in denarnico na mobilnem telefonu lahko plačujemo že skoraj na vseh prodajnih mestih doma in v Evropi.
Čeprav na dopustu nihče noče težav, pa se zlahka zgodi kaj takšnega, da potrebujemo zdravnika, še posebno če je na oddihu družina z otroki. Najboljša rešitev za veliko večino držav, kjer dopustujejo prebivalci Slovenije, je evropska kartica zdravstvenega zavarovanja. Ta velja v vseh članicah Evropske unije, za nekatera britanska, danska, francoska in španska čezmorska ozemlja, na Islandiji, Norveškem, v Liechtensteinu in Švici.
Evropska zdravstvena kartica velja tudi v nekaterih drugih državah, ker ima Slovenija z njimi sklenjene sporazume o socialnem zavarovanju. Poleg Avstralije je za slovenske turiste s številnimi družinskimi in prijateljskimi vezmi na Balkanu, kjer nekatere države niso članice EU, še bolj pomembno, da kartica velja v Bosni in Hercegovini, Črni gori, Makedoniji ter Srbiji. Če bi Veliki Britaniji uspelo izstopiti iz EU, evropska kartica tam ne bi več veljala, vendar te nevarnosti vsaj za letošnjo osrednjo turistično sezono ni.
Postopek naročila evropske zdravstvene kartice je preprost, na spletni strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ali z mobilnim telefonom. Ker je brezplačna, je treba upoštevati samo to, da od naročila do prejema traja najmanj štiri dni, zato je njeno veljavnost dobro preveriti vsaj kak teden pred odhodom. Kartica je – razen za upokojence in zavarovane družinske člane, za katere velja pet let – veljavna eno leto. Zato ZZZS opozarja vse dopustnike v tujini, da bo oziroma je med 15. junijem in 31. julijem preteklo kar 264.627 kartic. ZZZS je sicer lani izdal zavarovanim osebam 674.175 evropskih kartic in 95.964 papirnatih certifikatov, ki začasno nadomeščajo evropsko kartico.
Ker zavod dobiva obvestila, da morajo slovenski turisti v nekaterih ambulantah na Hrvaškem, najpogostejšem dopustniškem cilju Slovencev, kljub veljavni evropski zdravstveni kartici plačati storitve, pojasnjujejo tudi, kako je s tem. Kartice veljajo v javni zdravstveni mreži, v to pa ne spadajo tako imenovane turistične ambulante. V teh morajo turisti storitve plačati. Če dopustniki na Hrvaškem ali v drugih zgoraj omenjenih državah plačajo storitve zunaj javne zdravstvene mreže, jim bo ZZZS ob vrnitvi domov na podlagi predložene medicinske dokumentacije in originalnih računov v upravičenih primerih povrnil stroške v višini, kot bi jih priznala tuja zdravstvena zavarovalnica.
Kaj pa, če dopustujemo v državah, ki jih evropska kartica ne zajema, med katerimi so na primer priljubljene Egipt, Tunizija, Turčija ali Združene države Amerike? Zanje ZZZS svetuje sklenitev komercialnega zavarovanja z medicinsko asistenco v tujini. Zaupanja vredni ponudniki bodo umirjeni štiričlanski družini zanj zaračunali dobrih 50 evrov. Če pa gre za družino adrenalinskih odvisnežev, ki se bodo v tujini ukvarjali z ekstremnimi športi, je lahko zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini veliko dražje in znese tudi več kot 300 evrov.
Za nasvet, kako je najbolje poslovati v tujini, smo povprašali Natašo Mihevc Pislak, namestnico direktorice v kontaktnem centru NLB. Po njenem mnenju je zaradi številnih situacij, ki se na potovanju lahko zgodijo nepričakovano, v tujino še vedno dobro vzeti nekaj gotovine v valuti posamezne države.
Namestnica direktorice v kontaktnem centru NLB Nataša Mihevc Pislak. FOTO: NLB
Kaj vzeti s seboj?
Na vprašanje, koliko gotovine vzeti s seboj, ni preprostega odgovora. Odvisen je od tega, kam gremo, kakšen je naš slog potovanja in s koliko gotovine se počutimo varne. Če spimo v hotelih, jemo v restavracijah in kupujemo v trgovinah, bomo potrebovali manj gotovine, kakor če raje spimo v manjših gostiščih, jemo ulično hrano in nakupujemo na stojnicah, kjer ne sprejemajo kartic. Gotovino si lahko priskrbimo v bančnih poslovalnicah, je pa dobro, da si manj pogoste valute ali večje vsote za vsak primer naročimo nekaj dni pred odhodom.
Če bi vi tujini potrebovali več gotovine, je po mnenju Mihevc Pislakove dvige bolje opraviti kar v samem kraju dopusta. In to s kartico osebnega računa Maestro, saj je provizija za dvig z njo ponavadi nižja kot pri menjavi evrov v lokalnih menjalnicah ali bankah.
Poleg tega odsvetujejo dvig gotovine s karticami Mastercard in Visa. Te naj dopustniki uporabljajo za plačevanje na prodajnih mestih. Pri plačilu s karticami na prodajnih mestih z vsemi karticami, Maestro, Mastercard in Viso, je vedno bolje izbrati plačilo v valuti države dopustovanja in se tako izogniti morebitnim stroškom, ki lahko zaradi tečajnih razlik nastanejo pri pretvorbi valute. Če POS-terminal ne ponudi izbire valute plačila, se mora plačilo izvesti v lokalni valuti. Na Hrvaškem, kamor gre levji delež slovenskih poletnih dopustnikov, torej v kunah.
Pri dvigih gotovine na bankomatih NLB priporoča, da dopustniki vedno izberejo dvig gotovine v lokalni valuti brez konverzije. V tem primeru se dvig izvede po menjalnem tečaju mednarodnih kartičnih sistemov, ki je skoraj vedno ugodnejši kot menjalni tečaji tamkajšnjih komercialnih bank ali drugih lastnikov bankomatov.
Pri dvigih gotovine na bankomatih NLB priporoča, da dopustniki vedno izberejo dvig gotovine v lokalni valuti brez konverzije.
Pred potjo v tujino se je dobro tudi pozanimati, katera kartica je v državi, kamor se odpravimo, bolj razširjena. Vse informacije lahko dobimo na spletnih straneh mednarodnih kartičnih sistemov. Tam najdemo tudi natančne informacije o vseh lokacijah, kjer sprejemajo plačilne kartice kjerkoli po svetu. Če bo potovanje trajalo dlje in bomo obiskali več držav, pa se lahko odločimo za več kartic. Če v času potovanja zapade veljavnost ene od kartic, še vedno lahko uporabljamo drugo. Poleg tega je znesek, ki se lahko porabi, varneje porazdeliti.
Prednosti sodobnih načinov poslovanja, pri največji slovenski banki je to mobilna denarnica NLB Pay, je po mnenju Mihevc Pislakove med drugim ta, da imamo kartico vedno pri roki. Če seveda imamo pri sebi telefon, kar pa je pri današnjih turistih skoraj samoumevno. S telefonom in denarnico na mobilnem telefonu lahko plačujemo že skoraj na vseh prodajnih mestih doma in v Evropi.
Zdravstveno zavarovanje
Čeprav na dopustu nihče noče težav, pa se zlahka zgodi kaj takšnega, da potrebujemo zdravnika, še posebno če je na oddihu družina z otroki. Najboljša rešitev za veliko večino držav, kjer dopustujejo prebivalci Slovenije, je evropska kartica zdravstvenega zavarovanja. Ta velja v vseh članicah Evropske unije, za nekatera britanska, danska, francoska in španska čezmorska ozemlja, na Islandiji, Norveškem, v Liechtensteinu in Švici.
Najboljša rešitev za zavarovanje v veliki večini držav, kjer dopustujejo prebivalci Slovenije, je evropska kartica zdravstvenega zavarovanja.
Evropska zdravstvena kartica velja tudi v nekaterih drugih državah, ker ima Slovenija z njimi sklenjene sporazume o socialnem zavarovanju. Poleg Avstralije je za slovenske turiste s številnimi družinskimi in prijateljskimi vezmi na Balkanu, kjer nekatere države niso članice EU, še bolj pomembno, da kartica velja v Bosni in Hercegovini, Črni gori, Makedoniji ter Srbiji. Če bi Veliki Britaniji uspelo izstopiti iz EU, evropska kartica tam ne bi več veljala, vendar te nevarnosti vsaj za letošnjo osrednjo turistično sezono ni.
Postopek naročila evropske zdravstvene kartice je preprost, na spletni strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ali z mobilnim telefonom. Ker je brezplačna, je treba upoštevati samo to, da od naročila do prejema traja najmanj štiri dni, zato je njeno veljavnost dobro preveriti vsaj kak teden pred odhodom. Kartica je – razen za upokojence in zavarovane družinske člane, za katere velja pet let – veljavna eno leto. Zato ZZZS opozarja vse dopustnike v tujini, da bo oziroma je med 15. junijem in 31. julijem preteklo kar 264.627 kartic. ZZZS je sicer lani izdal zavarovanim osebam 674.175 evropskih kartic in 95.964 papirnatih certifikatov, ki začasno nadomeščajo evropsko kartico.
Ker zavod dobiva obvestila, da morajo slovenski turisti v nekaterih ambulantah na Hrvaškem, najpogostejšem dopustniškem cilju Slovencev, kljub veljavni evropski zdravstveni kartici plačati storitve, pojasnjujejo tudi, kako je s tem. Kartice veljajo v javni zdravstveni mreži, v to pa ne spadajo tako imenovane turistične ambulante. V teh morajo turisti storitve plačati. Če dopustniki na Hrvaškem ali v drugih zgoraj omenjenih državah plačajo storitve zunaj javne zdravstvene mreže, jim bo ZZZS ob vrnitvi domov na podlagi predložene medicinske dokumentacije in originalnih računov v upravičenih primerih povrnil stroške v višini, kot bi jih priznala tuja zdravstvena zavarovalnica.
Kaj pa, če dopustujemo v državah, ki jih evropska kartica ne zajema, med katerimi so na primer priljubljene Egipt, Tunizija, Turčija ali Združene države Amerike? Zanje ZZZS svetuje sklenitev komercialnega zavarovanja z medicinsko asistenco v tujini. Zaupanja vredni ponudniki bodo umirjeni štiričlanski družini zanj zaračunali dobrih 50 evrov. Če pa gre za družino adrenalinskih odvisnežev, ki se bodo v tujini ukvarjali z ekstremnimi športi, je lahko zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini veliko dražje in znese tudi več kot 300 evrov.
