Delavci se včasih z izkoriščanjem kar sprijaznijo

Delavci migranti so pogosto lahek plen lovcev na ceneno delovno silo. Pomoč rabijo tudi slovenski državljani.

Objavljeno
23. marec 2016 10.59
Katarina Fidermuc
Katarina Fidermuc

Delavci migranti so pogosto lahek plen lovcev na poceni delovno silo. V društvo Svetovalnica za migrante, kjer dela naš sogovornik Goran Lukić, po pomoč ne prihajajo le tuji, ampak tudi slovenski državljani. Preiskava, ki so jo v Loški dolini skupaj s policijo opravili uslužbenci mobilnih oddelkov in inšpektorjev finančne uprave, je v javnosti dvignila veliko prahu, nadzorniki pa morajo zdaj poskrbeti, da se ne bo po tihem polegel. Preiskali so gospodarsko družbo Marof Trade in več podjetij, ki so ji posredovala delovno silo. Zanimalo jih je zaposlovanje na črno, kršitve davčnih zakonov in pravic delavcev, sumili so tudi na trgovino z ljudmi. Med 60 delavci v nočni izmeni je bilo veliko tujcev.

Ali odmevna akcija finančne uprave in policije v Loški dolini pomeni, da se je zlato obdobje za izkoriščanje delavcev migrantov v Sloveniji končalo?

Kje pa, sploh ne, s to preiskavo se zagotovo še ni končalo! V tem primeru so le odkrili in razkrili, kar se na tem področju dogaja že vseskozi od osamosvojitve države leta 1991. Kolikor vem, so nadzorniki v tej akciji pri več kot 20 delavcih od 60 ugotovili zaposlovanje na črno. Prav zanima me, kakšne ukrepe bodo uvedli proti delodajalcu, ne samo finančna uprava, ampak tudi inšpektorat za delo, kjer so nam povedali, da so v Marofu in povezanih oziroma sodelujočih družbah nadzor izvajali že 16 let. Nazadnje so jim naložili vsega nekaj več kot 20 tisoč evrov globe, torej so kršitve delovne in davčne zakonodaje za delodajalca stroškovno zelo ugodne. Po naših izkušnjah ni mogoče reči, da delodajalci zaradi kazni potem upoštevajo delovno pravo in davčne zakone. Kje pa – eno podjet­je zaprejo, v njem pustijo dolgove do države in delavcev in gredo naprej, na površje priplavajo nekje drugje z novim imenom.

Kaj se bo po preiskavi zgodilo z delavci, ki so za delodajalce delali brez pogodb?

To je odvisno od različnih okoliščin, tudi od tega, iz katerih držav izhajajo, in od odločbe, ki jo bosta izdala finančna uprava in inšpektorat za delo. V našo pisarno prihajajo zdaj tudi delavci migranti, ki jih ni več strah prijaviti svojega delodajalca, ker krši slovenske zakone. Odločijo se, da bodo vložili kazensko ovadbo, gredo na tožilstvo in oddajo izjavo na zapisnik. Žal pa se dogaja, da tožilci delodajalcu ne znajo dokazati naklepa, ker je delavca prikrajšal za njegove temeljne pravice, ker mu ni izplačal plače in tudi ne obveznih socialnih prispevkov. Lahko si predstavljate, da za delavca migranta ni preprosto, ko se s kazensko ovadbo izpostavi pred delodajalcem, nazadnje pa mu moramo povedati, da njegova prijava ni bila uspešna, ker tožilec ni dokazal, da je delodajalec ravnal z naklepom. To se je dogajalo zaradi zapiranja družb in ustanavljanja novih, s katerimi so lastniki zabrisali povezavo med odgovornimi osebami in lastniki firm. Zdaj se vsi zelo zanašajo na nove določbe zakona o gospodarskih družbah, ki veljajo od 1. januarja letos. Lastnikom naj bi končno preprečile, da zaprejo družbo, ki delavcem dolguje plače in prispevke, državi pa obvezne dajatve. Toda slišim, da so se ti kriminalci že pripravili, medtem ko so politiki in strokovnjaki razpravljali, kako jih ustaviti. Že pred 1. januarjem so na zalogo ustanovili nova podjetja, na katera lahko zdaj prenašajo dejavnost in zabrišejo sledi za sabo.

Ali večina delavcev migrantov v Slovenijo še vedno prihaja iz republik nekdanje Jugoslavije, posebno iz Bosne in Hercegovine ter s Kosova?

Državljani Evropske unije imajo prost dostop do trgov delovne sile znotraj Unije, delavci iz tako imenovanih tretjih držav morajo pridobiti enotno dovoljenje za delo in prebivanje. Ne moremo reči, da so vsi ti ljudje brez temeljnih pravic, takšne statistike tudi ni. Večina tujih delavcev še vedno prihaja z območja nekdanje Jugoslavije, vse več jih je tudi z vzhoda Evropske unije, iz Bolgarije, Romunije, Slovaške, Poljske ... Veliko delavcev migrantov, ki delajo za podjetja, povezana z Marof Tradom, je iz Bolgarije. K nam prihajajo tudi delavci iz Pakistana in Nepala. Slovaki se zdaj zaposlujejo predvsem v avtoprevozništvu. Na splošno pa smo v Svetovalnici za migrante večkrat presenečeni, da se tujim delavcem kršitve delovnih in davčnih zakonih sploh ne zdijo nekaj nesprejemljivega, da le dobijo redno plačo, za dodatke, ki jim pripadajo, pogosto ne sprašujejo.

4 Preiskava v Loški dolini je razkrila tudi izjemno slabe razmere v nekaterih stavbah, kjer so živeli delavci. Zakaj so pripravljeni živeti tako, da si celo posteljo delijo še z nekom?

Vedeti morate, da tuji delavci od posrednikov, ki jih novačijo za delo v Sloveniji, ne zvejo, v kakšnih razmerah bodo delali in za koliko denarja, obljubijo jim marsikaj – redno plačo, povračilo stroškov za prevoz in malico ter vse drugo, včasih tudi primerno bivališče. Delavec iz Bosne, na primer, si sam plača pot do naše države, plačati mora tudi posredniku, doma si sposodi denar, v Sloveniji pa ugotovi, da mu teh stroškov ne bo plačal nihče. Svoj dolg pa bo moral vrniti. Tako se znajde v pasti, upa, da bo sčasoma bolje. V Sloveniji si mora sam plačati še zdravniški pregled in izpit iz varnosti pri delu, čeprav so to stroški delodajalca, potem pa še dovoljenje za delo in prebivanje. Delodajalec reče, plačaj si sam ali pa ne boš dobil službe, bivališča pa mu tako ali tako ni dolžan zagotoviti. Od leta 2011 sicer velja pravilnik o minimalnih standardih za nastanitev tujih delavcev, a ima določene omejitve. Opažam, da se človek sčasoma preprosto sprijazni z izkoriščanjem, če nima nobenega izhoda, reče si, bom že še malo potrpel.

Kakšne izkušnje imate kot človek, ki išče pravico za delavce, z inšpektorji, ki nadzorujejo zaposlovanje na črno in izvajanje davčnih predpisov?

V najboljšem primeru mešane. Neprimerno se mi zdi, da recimo delodajalca, ki delavcem ne izplača regresa, oglobijo z najnižjim zneskom kazni, čeprav je mogoč razpon od 3000 do 20.000 evrov, globe tudi ne pomnožijo s številom delavcev, ki regresa niso dobili. Poznamo primer, da je delodajalec avtoprevoznik zahteval sodno varstvo, ko je dobil odločbo inšpektorata za delo, potem pa mu je sodišče znižalo kazen z 2400 evrov na 1600 evrov. V finančni upravi pravijo, da so primer Marof Trada in z njim povezanih družb nadzorovali že eno leto, čeprav imamo javne baze podatkov, iz katerih je mogoče zelo hitro ugotoviti, kdo je davčni dolžnik in katera družba ima blokiran račun, inšpektorat za delo pa jih je opazoval celo 16 let.