Nemirni december

Američani so že naročili purane, šunko, govedino in ribe, pripravili recepte za krompir na vse načine, nadeve, kuhano in popečeno zelenjavo, solate, pite, potice in druge decembrske dobrote. Potem ko sta predsednik Donald Trump in prva dama Melania slavnostno prižgala lučke na 103. državnem božičnem drevesu na trati za Belo hišo ter so v New Yorku slavnostno postavili gigantsko jelko, se Američani že ves mesec pripravljajo na svoje največje praznike. Tudi pri tem pa v ozadju tlijo ideološki spori in nestrpnost.

Božična okrasitev Modre sobe ima dolgo zgodovino. Foto Shutterstock

Hollywoodska industrija sanj je proizvedla neštete podobe družinske sreče ob božičnem drevesu, judovskem festivalu luči hanuka ali spominu na afriške tradicije kvanza, kar vse Američani praznujejo decembra. Kdo bi lahko pozabil film Sam doma z Macaulayjem Culkinom, risanke za najmlajše, od Božičkovih jelenčkov do Rudolfa s svetlečim nosom ali katerega od neštetih drugih filmov o tem čarobnem mesecu? Decembrsko praznično ozračje je v ZDA že tradicionalno vir velikega pričakovanja. V New Yorku slavnostno postavijo gigantsko jelko, v prestolnici Washington prva dama prižge lučke na svojemu drevesu.

Velikodušnost, patriotizem in hvaležnost

Predsednik Trump je odšteval od pet, Melania je, vsa v belem, pritisnila na gumb in jelka je zasijala v zlati lepoti. Vojaška godba je igrala zvoke znanih božičnih pesmi. Melania Trump je že petič predstavila tudi praznično okrasitev Bele hiše in našteli so 51 dreves, 75 božičnih vencev, 10.000 modrih metuljčkov, sedem kilometrov barvastih trakov, 2000 nizov lučk, 2800 zlatih zvezd in petdeset kilogramov ingverjevega peciva. Dom je, kjer je srce, je sklenila prva dama slovenskega rodu. Govorila je o lekcijah pogostih selitev, pa tudi o materinstvu in poslovnem udejstvovanju, dveh identitetah, ki ju najbolj poudarja. Dekoracije naj bi kazale ameriško velikodušnost, patriotizem in hvaležnost.

Pod republikanskim predsednikom se decembrsko praznovanje vrača h krščanskemu božiču in drugim tradicionalnim vrednotam. Vzhodna soba je ob 250. obletnici deklaracije o neodvisnosti v rdeči, modri in beli barvi ameriške zastave, Zelena soba kaže portret prvega predsednika Georgea Washingtona. Modra soba Bele hiše je v znamenju vojaških veteranov, Rdeča poudarja Melanijino pobudo za otroke »Bodi najboljši«, v sobanah in na hodnikih govorijo o cvetoči ljubezni. Še vedno odmeva poudarjanje raznovrstnih ljubezni in identitet iz časov prejšnjega demokratskega predsednika Joeja Bidna.

Vzhodna soba je ob 250. obletnici deklaracije o neodvisnosti v rdeči, modri in beli barvi ameriške zastave. Foto Aaron Schwartz/Reuters

Prejšnja prva dama Jill Biden je z barvami, figurami in plesalci poudarjala multikulturnost in večplastne identitete. Bidnov cirkus proti Trumpovi eleganci, dostojanstvo je obnovljeno, sporočajo v Beli hiši. Razobesili so tudi sliko predsednika Trumpa z okrvavljenim obrazom in pestjo v zraku po fotografiji, posneti takoj po poskusu atentata nanj v mestu Butler v Pensilvaniji pred poldrugim letom. Mnogi privrženci republikanskega predsednika v tem, da se je za las izognil smrti, vidijo božjo roko, ki želi ohraniti Ameriko in vso zahodno civilizacijo.

Spopad civilizacij

Le en teden pred washingtonsko slovesnostjo je afganistanski priseljenec v neposredni bližini Bele hiše ustrelil vojaka nacionalne garde, ki sta v prestolnici pomagala ohranjati mir in red, mlada vojakinja je umrla. V teh dneh je terorist Islamske države v Siriji ubil ameriška vojaka in njunega prevajalca, oče in sin pakistanskega rodu, navdihnjena z ideologijo Islamske države, sta v Avstraliji ubila petnajst ljudi, ki so praznovali judovsko hanuko, več deset je bilo ranjenih. Po izraelskem okrutnem vojaškem maščevanju za Hamasov pokol v judovskih kibucih in na izraelskem glasbenem festivalu je vse več napadov na judovske ustanove in domove, mnog razglašajo globalno intifado.

Britanska različica primerjanja Jezusa Kristusa s sodobnimi migranti.  Foto Chris J Ratcliffe/Reuters

Eni v tem vidijo spopad civilizacij. Zahodna, ki temelji na krščansko-judovski religiji in identiteti, naj bi se branila pred napadi. V Nemčiji so božični trgi vse bolj zavarovani z betonskimi gmotami in policijo, v Parizu so odpovedali novoletni koncert na Champs-Élysées, kjer so novo leto praznovali vse od osvoboditve od nacizma. Muslimanska vera, ki nima trdnega decembrskega praznovanja, je v samem središču obtožb ameriške in druge desnice. Trump in njegovi jih obtožujejo kraje zahodnih identitet.

Krščanske cerkve medtem opominjajo, da je bil tudi Jezus Kristus begunec. Biblija uči, da je angel Jožefa in Marijo posvaril, naj z novorojenčkom zbežita v Egipt pred jezo kralja Heroda, ki je ukazal pomoriti vse dečke. Po vrnitvi se niso mogli naseliti v Betlehemu in v Jezusovem rojstnem mestu so danes kristjani manjšina. Poleg morilskega palestinskega Hamasa je za mnoge v Izraelu tudi to razlog za ohranitev prevlade na Zahodnem bregu, ki ga sami imenujejo s svetopisemskima imenoma Judeja in Samarija. Drugi v obračunu v Gazi vidijo simbol vseh sodobnih konfliktov. Ti se bodo nadaljevali, v njihovem samem osrčju pa so decembrska praznovanja.