Ni dokazov o učinkovitosti letalske obrambe

Ekspresnih 5: Kljub temu jo ljudje zahtevajo.

Objavljeno
17. junij 2018 11.00
Posodobljeno
15. junij 2018 13.41
Tadeja Kvas Majer
Foto osebni arhiv T. K. M.
Brane Maselj
Brane Maselj
Slovenija spada med območja z največjo pogostnostjo neviht v Evropi in letos so nas neurja zajela že zgodaj. Že maja je toča klestila v Pomurju in na Štajerskem, pozneje so o neurjih s točo poročali tudi iz nekaterih drugih delov Slovenije, še posebno hudo je bilo pred tednom v Črnomlju. V Pomurju in na Štajerskem so se ob tem mnogi spraševali, zakaj še ne deluje letalska protitočna obramba, o kateri se sicer v javnosti pojav­ljajo različne razlage, kako učinkovita je. Kaj o tem menijo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, nam je povedala Tadeja Kvas Majer, generalna direktorica direktorata za kmetijstvo.

Kakšno škodo povzroča toča pri nas?

Nevarnost pojava toče v Sloveniji je velika. Strokovnjaki glede na študije, ki se izvajajo v okviru ocen vpliva podnebnih sprememb, opozarjajo na naraščanje trenda ekstremnih dogodkov, torej tudi neviht s točo. Ob nevihtah škode na pridelkih in tudi sicer ne povzroča samo toča, temveč najbolj pogosto močan veter in intenzivne padavine. Torej, četudi bi bilo mogoče nastanek toče preprečiti, ni mogoče preprečiti močnega vetra in nalivov, ki pogosto naredijo največjo škodo. Škode po toči v kmetijski pridelavi uradno ne ocenjujemo, saj je zanjo mogoče skleniti zavarovanje posevkov, za katero država sofinancira zavarovalne premije. Večja škoda po toči je nastala leta 2005, ko je bila ocenjena na 36,5 milijona evrov, leta 2006, ko je je bilo za 16,5 milijona evrov, in leta 2011, ko je toča naredila za dobrih sedem milijonov evrov škode.

Kakšne oblike protitočne obrambe se pri nas izvajajo, koliko to stane in kdo je plačnik?

Kmetijske pridelke je mogoče zavarovati pred posledicami škode zaradi toče in pridobiti tudi nepovratna sredstva za sofinanciranje zavarovalne premije. Najboljša obramba pred posledicami toče sta zato zaščitna mreža in zavarovanje kmetijskih pridelkov pred točo. Poleg tega se izvaja obramba pred točo z letali. Čeprav v državi ukrep obrambe proti toči z letali nima podpore drugih resorjev in čeprav tudi druge države tega načina obrambe pred točo ne sofinancirajo več, smo se na ministrstvu odločili, da prisluhnemo lokalnim skupnostim in tudi letos podpremo ta ukrep s sofinanciranjem in izvedbo skupnega javnega naročila. Ministrstvo skupaj z občinami ni imelo na razpolago toliko sredstev, kot jih je potencialni izvajalec navedel v ponudbi, zato smo morali občine znova pozvati, ali so pripravljene sofinancirati več. Od 57 občin se jih je odzvalo samo 19 in le 12 od njih jih je bilo pripravljenih prispevati več. Če ne bo zapletov, bo pogodba podpisana 22. junija. Izbrana ponudbena cena za obrambo pred točo z letali za letos znaša 252.159 evrov. Ob tem poudarimo, da izvajalca nič ne omejuje, da opravlja protitočno obrambo v zraku. Ima namreč dovoljenje, in če ima individualni dogovor in zagotovljena plačila s posameznimi občinami, bi lahko to počel že prej.

Kako bi lahko preprečili oziroma omilili denimo točo v Črnomlju?

Nobenega zagotovila ni, da bi z letalsko obrambo lahko točo v Črnom­lju preprečili ali omilili. Meteorologi menijo, da je takšen način obrambe proti toči neučinkovit. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano še vedno trdi, da sta najboljša obramba zaščitna mreža in zavarovanje kmetijskih pridelkov. Od leta 2007 smo podprli 391 naložb v nakup in postavitev mrež proti toči v skupni vrednosti 6,2 milijona evrov nepovratnih sredstev. Delež podpore za sofinanciranje zavarovanja in obseg razpolož­ljivih sredstev pa je 40 odstotkov obračunane zavarovalne premije, za zavarovanje sadja, grozdja in hmelja celo že 50 odstotkov obračunane zavarovalne premije v letu 2018. Škoda na kmetijskih pridelkih zaradi toče je tveganje, ki ga je mogoče zavarovati in za to zavarovanje uveljavljati sofinanciranje zavarovalne premije.

Kako učinkovita je protitočna obramba?

Mnenje stroke, doma in v svetu, je enotno: domneva o vplivanju umetnih zaledenitvenih jeder na podhlajene kapljice je fizikalno utemeljena in potrjena s poskusi. Dobro deluje npr. pri mirnih, slojastih oblakih. Vendar ni prepričljivih dokazov, da bi vnos zaledenitvenih jeder v nevihtne oblake statistično značilno zmanjšal točo na tleh. V Sloveniji smo z namenom ugotovitve uspešnosti letalske obrambe pred točo od leta 1999 do 2011 poskusno posipali točonosne oblake in ugotovili, da ni novih dodatnih argumentov niti za nadaljevanje obrambe pred točo niti za njeno ukinitev, a tudi da to izvajanje poskusne obrambe ni ustrezno za strokovno vrednotenje rezultatov. Sofinanciranje letalske obrambe pred točo s posipanjem točonosnih oblakov s srebrovim jodidom na območju severovzhodne Slovenije je nato potekalo na podlagi dvoletnih sklepov vlade, ki iz proračuna zagotavlja le tretjino potrebnih sredstev za poskusno izvedbo obrambe pred točo, ki naj poteka vsaj osem let.

Ali je lahko protitočna obramba v čem nevarna za okolje in ljudi?

Ministrstvo za zdravje sicer opozarja, da je vnašanje srebrovega jodida v okolje v bistvu vnašanje tujerodne kemikalije, ki ji bodo izpostavljeni ljudje in drugi živi organizmi. Kljub temu prebivalci v severovzhodni Sloveniji podpirajo in pričakujejo izvajanje obrambe proti toči. Kot kazalnike navajajo lastna opažanja in izpostavljajo izvajanje obrambe pred točo v sosednjih državah. Drugih merljivih kazalnikov ne navajajo. Predlog, da bi podprli izvajanje obrambe pred točo z letali na območju severovzhodne Slovenije, tako utemeljujemo z navedenim stališčem lokalnih skupnosti. Center za obrambo pred točo v Avstriji, združenje več zasebnih podjetij, ki koordinirano izvajajo posipanje potencialno točonosnih oblakov na večjem delu avstrijske Štajerske, financirajo pridelovalci in prebivalci občin sami, državnih sredstev skoraj ne pridobivajo. Na Hrvaškem po naših podatkih država letos ne bo namenila denarja za ta ukrep. Sicer pa je stališče meteorološke stroke v sosednjih državah enako kot pri nas, to je, da ni dovolj dokazov za učinkovitost takšne obrambe.