Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Nedelo

Noč parkeljnov v Goričanah

Etnološka dediščina: strašilo je kar 300 kosmatih vragov.
Nedelo
Nedelo
22. 11. 2014 | 20:08
Goričane pri Medvodah – Ob goričanskem gradu je bilo nocoj peklensko: na tretji Noči parkeljnov v Goričanah je v sprevodu norelo kar 300 rogatih, kosmatih, sajastih, črnih, sivih, rjavih in rdečih iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Italije. Večina jih je imela zares strašljive maske, veliko jih je grozo še podkrepilo z verigami, baklami, zvonci, tuljenjem.

Svetega Miklavža tako kot na preteklih dveh zborih ni bilo, bo pa po vsej Sloveniji hodil 5. decembra. No, pa mogoče še kakšen dan prej, je pojasnil Jakob Knific iz Turističnega društva Vaše Goričane, organizatorja največje tovrstne etnološke prireditve v Sloveniji. In peklenščkov v Goričanah je čedalje več, z zadovoljstvom ugotavljajo v društvu. Še novembra 2012 jih je bilo okoli sto iz slovenskih in avstrijskih lukenj, nocoj pa jih je bilo trikrat več! Parkeljne v Sloveniji sicer poznamo kot del Miklavževega spremstva in ve se, da strašijo tiste, ki med letom niso bili pridni. Menda izvirajo še iz predkrščanskih časov, ko so ljudje verjeli, da se pozimi na ta svet vračajo umrle duše.

V Goričanah so se obiskovalci na 300-metrski trasi zabavali ob zvokih skupine Rammstein in se tresli za varovalnimi ograjami pred domačimi Goričanskimi parkeljni in Sorškimi hudobami iz bližnje vasi Sora, ki so spet pripeljale samega Luciferja. Prvič so imeli obiskovalci možnost opazovati Zbiljske parkeljne in Preško hudobijo. Iz Poljanske doline so pred dvorec ljubljanske nadškofije, v katerem si je v preteklosti po upokojitvi želel bivati kardinal Franc Rode, prišli strašit mlado in staro parkeljni iz Brod, Selško dolino so zastopali parkeljni iz Železnikov. Posebno pozornost so pritegnili parkeljni iz Podkorena, znani po tem, da se zlasti radi najprej grozeče približajo damam, nato pa jih prijazno pobožajo s sajastimi rokavicami, najpredrznejši pa tudi skuštrajo ... Skupaj je tako nastopilo kar 17 skupin – poleg slovenskih so bile še iz avstrijskih Oberdörfa in St. Jakoba, italijanske Tablje (Pontebba) in hrvaškega Sv. Martina na Muri.

Parkeljni so, kot je čisto po tihem razkril Jakob Knific, polnoletni in neporočeni moški. In pravilo je, da si vsak sam izdela svoj kostum. Ženske so na prireditvi bolj za okrasek, saj nosijo le table z napisi skupin, izjema so vragi iz avstrijskega Oberdörfa, ki jih spremljajo trije (ženski) angelčki, oblečeni v črno, belo in rdeče.

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine