Rimljani niso bili prvi, ki so živeli na območju današnjega Celja. Območje je bilo zagotovo naseljeno že v starejši železni dobi, ko je tu potekala jantarna pot, najstarejša trgovska povezava med Baltikom in Sredozemljem. Najverjetneje je že takrat nastalo ime Keleia, ki je s prihodom Rimljanov postalo Celeia, v srednjem veku Cilli in danes Celje.


Z iskanjem rimskih ostankov boste imeli verjetno manj dela kot z iskanjem parkirnega prostora. V središču mesta parkirnih mest precej primanjkuje, zato je najbolj pametno, da avto, če se v Celje ne boste pripeljali z vlakom ali avtobusom, pustite v parkirni hiši. Če imate srečo, lahko parkirate za Knežjim dvorom, od koder je krasno izhodišče za odkrivanje mesta. Za vse znamenitosti in muzeje pa prej preverite odpiralne čase, saj so poleti večinoma odprti le do zgodnjega popoldneva in ne vsak dan.

Bogatija

Celje je bilo v antiki zelo bogato mesto, sta v najnovejši monografiji o rimski Celeii ugotavljala dr. Maja Bausovac in dr. Jure Krajšek. Hiše so imele od 900 do 1800 kvadratnih metrov površine in marmorna stebrišča, mesto je bilo nasploh obloženo z marmorjem, urejena je bila kanalizacija, vse ceste so bile tlakovane. Obzidje je bilo dolgo skoraj tri kilometre, debelo šest metrov in visoko več kot deset, tudi dvanajst metrov. Ocenjujejo, da je Celeia merila vsaj 80 hektarov in štela do 15.000 prebivalcev. Večji je bil le še takratni Ptuj, ki je štel do 45.000 prebivalcev. A kot je ob predstavitvi monografije dejal Krajšek, je razlika ta, da je bila Celeia prav nesramno bogata: »Verjetno je Pokrajinski muzej Celje edini s tako visokim deležem marmorja. Krepko čez 95 odstotkov je namreč samo belega marmorja s Pohorja.«



Ne vedo, zakaj je bilo tako. Domnevajo, da je šlo za rimski marketing. Češ, poglejte, kakšno je življenje v rimski državi. Del tega si lahko ogledate na razstavi Celeia, mesto pod mestom v Knežjem dvoru. Tam boste videli tlakovano rimsko cesto, ki je širša od marsikatere današnje, obzidje z zahodnimi mestnimi vrati in temelje dveh mestnih vil. »Gre za največje in situ razstavišče na Slovenskem in tudi širše,« je dejal direktor Pokrajinskega muzeja Celje Stane Rozman.

V muzeju še pripravljajo prezentacijo izjemnih najdb na Muzejskem trgu, kjer so odkrili freske iz 1. stoletja, vendar bo na ogled celjskih Pompejev, kot so poimenovali te najdbe, treba še malo počakati. Del dveh bogatih rimskih mestnih vil s freskami, štukaturami in mozaiki pa je na ogled v turističnoinformacijskem centru na Glavnem trgu, ki ga je Europa Nostra nagradila z najprestižnejšo nagrado s področja kulturne dediščine v Evropi. Tu sta na ogled še del rimske ceste in orožarna srednjeveške prve mestne hiše s kamnitimi kroglami.
 

Mogočni Celjani

Mesto je danes še bolj kot po rimskem obdobju poznano po slavni dinastiji grofov in knezov Celjskih. Njihovo zgodovino boste najlažje spoznali prav v Knežjem dvoru, razlaga Rozman: »Stalna razstava je bila prvič postavljena leta 1999, vendar takrat še v Stari grofiji, zdaj pa na mestu, od koder so Celjski dejansko obvladovali srednjeevropski prostor.« Na vrhuncu svoje moči okoli leta 1425 so imeli v deželah Koroški, Kranjski, Štajerski, Slavoniji in Hrvaški več kot 125 gradov, 12 mest, približno 30 trgov in okrog 40 mitninskih postaj, od katerih so pobirali dohodke. A se je z umorom zadnjega Celjana 9. novembra 1456 vse končalo in danes njihove lobanje hrani muzej.



Zgodba pa živi. Najbolj jo boste doživeli, če se odpravite na Stari grad, ki ga vidite na Grajskem hribu že iz mesta. Lahko se tja odpeljete, če imate več časa in primerno obutev, pa je prijetna tudi Pelikanova pot skozi gozd in navkreber. Gre za slabe pol ure hoje, med katero se boste osebno prepričali, kako težko dostopen grad so si omislili Celjani. V pisnih virih je prvič omenjen že leta 1323 in je bil sprva precej bolj skromen. Ko so ga prevzeli grofje Celjski, se je postopoma širil. Zrasel je tudi Friderikov stolp, v katerega je Herman II. zaprl svojega sina Friderika II. zaradi poroke z Veroniko Deseniško.



Obtožili so jo čarovništva in proces zoper njo naj bi bil prvi dokumentirani čarovniški proces na območju današnje Slovenije. Danes je v Friderikovem stolpu razstava novoveških mučilnih naprav. Ob koncih tedna na gradu pripravljajo doživetja Žive zgodovine, na katerih se lahko med drugim mečujete z vitezi. Z gradu pa je naravnost čudovit razgled na Celje, ki mu je Friderik II. mestne pravice podelil 11. aprila 1451.
 

Iz Celja v svet

Na sprehodu po mestu boste pri hotelu Evropa ugledali kip Alme M. Karlin, ene največjih popotnic vseh časov. Njene rojstne hiše, ki je stala nasproti občinske stavbe, ni več. Stalna razstava s predmeti z njenega osemletnega potovanja je na ogled v muzeju v Knežjem dvoru. Posebej zanimiva pa je hiška v Pečovniku, v kateri sta s prijateljico Theo Schreiber Gammelin živeli do konca življenja. Do tja ne morete z avtomobilom. Pustite ga v Zagradu (s ceste proti Laškem zavijete levo) na večjem parkirišču in sledite oznakam za Celjsko kočo. Kjer se končajo v strm hrib vrezane stopnice, je na levi Almina hiška. V njej je razstava, vendar se morate za ogled napovedati, ob slabem vremenu pa ni odprta.



Če boste ostali v mestnem središču, je obiska zagotovo vreden tudi Muzej novejše zgodovine Celje, v katerem je na ogled stalna razstava Živeti v Celju, otroci pa ga najbolj poznajo po Hermanovem brlogu. Gre za del muzeja, ki je edini otroški muzej v državi. Prijazni lisjak zdaj na začasni razstavi otroke uči o bontonu. Vsekakor pa se morate sprehoditi še do Stare grofije, v kateri je impozanten 400 let star Celjski strop, ki je edini s tempero na platno poslikan strop v tem delu sveta. Stara grofija je ob Savinji, Savinjsko nabrežje pa je eno najbolj obljudenih sprehajališč v mestu.



Na sprehodu ob reki se lahko okrepčate v kavarni pri Mišku Knjižku in spotoma še kaj preberete, lahko se sprehodite še višje, vse do kajakaškega centra na Špici, kjer prav tako ne boste lačni. Sicer pa je v mestu več restavracij, tudi veganska, bolj zahtevni jedci se odpravite v Zagrad v Gostilno Francl, tisti, ki imate ob hrani radi tudi lep razgled, pa boste najbolj uživali v Gostilni pri Kmetec, kjer je eden najlepših pogledov na Stari grad.