Okoli sveta brez kaplje goriva

V začetku marca bo v Abu Dabiju v Združenih arabskih emiratih vzletelo posebno letalo. Premer njegovih kril je tak kot pri boeingu 747, a je z dvema tonama teže stokrat lažji od potniškega velikana. Posebno je tudi njegovo poslanstvo: postati prvo letalo na sončni pogon, ki je obkrožilo zemeljsko oblo.

Letalo Solar Impulse 2 bo poskušalo dokazati, da je okoli sveta mogoče poleteti brez ene same kapljice fosilnega goriva. Projekt sta ustanovila švicarski zdravnik, znanstvenik in pustolovec Bertrand Piccard ter inženir, poslovnež in vojaški pilot André Borschberg. Pri njem sodeluje petdeset inženirjev, osemdeset tehnoloških partnerjev in več kot sto svetovalcev in dobaviteljev, ki že dvanajst let iščejo inovativne rešitve, kako izkoristiti vsak vat energije in izboljšati njen izkoristek, da bi prišli do nekakšnega perpetuum mobila.

Glasnik sprememb

Sončne celice, ki prekrivajo krila in trup letala, imajo skupno površino 270 kvadratnih metrov in lahko v enem dnevu zberejo za 340 kilovat­nih ur energije. Ta se shranjuje v štirih baterijah, ki s skupno težo 633 kilogramov predstavljajo četrtino teže letala. Za pogon skrbijo štirje motorji z največjo močjo 70 konjskih moči, vendar bo v 24-urnem povprečju v uporabi samo 15 KM, ker je to energetsko najbolj učinkovito. Skupna moč omogoča hitrost od 36 km/h (ob morski gladini) do 140 km/h (na največji višini – 8500 metrov). Pogonski sistem ima 94-odstotni izkoristek, kar je rekordna vrednost za takšne sisteme. Čez dan se bo letalo dvignilo na 8500 metrov, ponoči pa bo pridobljeno višino spremenilo v kinetično energijo (gibanje) in se kot jadralno letalo spustilo na višino 1500 metrov. Ogrodje je izdelano iz plasti ogljikovih vlaken, lažjih od papirja. Če bi bilo letalo izdelano iz enakega volum­na papirja, bi bilo trikrat težje.

Solar Impulse 2 ni prvo letalo na sončni pogon, je pa prvo, ki bo lahko več dni brez postanka letelo čez oceane in celine. S solarnimi letali so se ukvarjali že v 70. letih minulega stoletja, ko so bile prvič na voljo dovolj zmogljive sončne celice. Vendar so bila to brezpilotna zračna plovila, medtem ko je človek na sončni pogon prvič poletel v 80. letih. Leta 2001 je Nasa izdelala brezpilotno letalo He­lios, ki se je dvignilo na rekordno višino 29.500 metrov. Glavna prednost solarnih letal je dolg doseg, saj teoretično lahko ostanejo v zraku več let, praktično pa trenutni rekord znaša dva tedna za plovilo brez posadke in 26 ur za plovilo s posadko. Ta rekord je postavil predhodnik Solar Impulsa, ki se ponaša še z drugimi dosežki, kot so prvi nočni polet solarnega letala (leta 2010), prvi medcelinski polet (iz Švice v Maroko leta 2012) in prvi prelet čez celino (leta 2013 iz San Francisca v New York).

A kot poudarja Piccard, solarna letala tako ali tako niso namenjena za prevoz potnikov. »Solar Impulse 2 je simbol sprememb, ki ne nosi potnikov, pač pa močno sporočilo o pomenu inovatorstva in pristnega pionirskega duha. Tudi ko so v vesolje poslali prvega človeka, niso imeli v mislih vesoljskega turizma ali finančnih koristi. S projektom želimo spodbuditi ljudi, da znova pretehtajo svoja prepričanja in navade; želimo jim dati navdih. Mladini, politikom in organizacijam želimo pokazati, da z obnovljivimi in čistimi viri energije lahko dosežemo nemogoče in da lahko postanejo sestavni del našega življenja. Človeštvo ima voljo, da izboljša svet in najde rešitve za podnebne spremembe. Če bi vlade imele pogum za množično uvajanje čistih tehnologij, bi naša družba lahko v enem koraku zmanjšala odvisnost od fosilnih goriv, ustvarila nova delovna mesta in spodbudila sonaravno rast,« je prepričan Piccard.

Petsto ur na štirih kubikih

Polet okoli sveta bo trajal pet mesecev in bo razdeljen v 12 etap s skupno 25 dnevi v zraku. Postanki bodo v Omanu, Indiji, Mjanmaru, na Kitajskem, v ZDA in nekje v južni Evropi ali severni Afriki in bodo predvsem namenjeni zamenjavi pilotov in servisiranju letala, izkoristili pa jih bodo tudi za promocijske namene in ozaveščanje javnosti o pomenu obnovljivih virov in inovativnih tehnoloških rešitev. Skupna dolžina poleta bo 35.000 kilometrov. Ob povprečni hitrosti 70 km/h bo za to razdaljo potrebnih 500 ur letenja. Najzahtevnejši bo prelet Tihega oceana, ki bo trajal pet dni in bo pomenil veliko preizkušnjo tako za letalo kot pilota, glede na to, da bosta stisnjena v manj kot štirih kubičnih metrih prostora, in to v kabini brez umetno ustvarjenega zračnega tlaka, brez gretja ali hlajenja, kjer bodo temperature nihale od –40 do +40 stopinj Celzija.

Pilota bosta imela na voljo šest jeklenk s kisikom in zalogo hrane in vode za teden dni. Za rešitev ob morebitnih tehničnih težavah bosta imela v sedež vgrajeno padalo in rešilni splav. Zaradi velikega razpona kril in majhne vetrne obremenitve bo letalo neokretno in občutljivo na turbulenco in veter, močnejši od 18 km/h, zato bodo pristajali in vzletali v nočnem času. Začetek poleta je načrtovan za začetek marca, da bi se izognili monsunu v Indiji.

Sedež bo imel poleg osnovnega namena tudi funkcijo stranišča, zasilne postelje in prostora za raztezne vaje. Za ohranjanje budnosti in zbranosti med večdnevnim neprekinjenim poletom so strokovnjaki razvili tehnike samohipnoze in meditacije. Podjetje Nestlé je izdelalo poseben jedilnik, ki je sestav­ljen iz 2,4 kilograma hrane, 2,5 litra vode in litra športnega napitka na dan. Pred poletom in med njim bodo pilotoma na voljo nasveti zdravnikov in specialistov za ekstremne razmere. Kontrola poletov bo imela prek satelitske povezave ves čas na voljo podatke o letu.

Piccard nadaljuje tradicijo

Bertrand Piccard je član znane švicarske dinastije pustolovcev. Njegov ded, Auguste Piccard, je bil fizik, ki je v 30. letih minulega stoletja zasnoval balon, s katerim se je dvignil na tedaj rekordno višino 23.000 metrov. Njegov sin, Bertrandov oče Jacques Piccard, je zasnoval podmornico, s katero se je leta 1960 spustil 10.911 metrov globoko na dno Marianskega jarka, najglobljo točko svetovnih oceanov. Bertrand je leta 1999 skupaj z Britancem Brianom Jonesom postal prvi človek, ki je z balonom obkrožil svet.