Otroci veliko bolj kot darila v obliki stvari potrebujejo nas, naš čas

Kako se izogniti decembrski srh vzbujajoči gori daril za otroke?

Objavljeno
30. november 2019 07.00
Posodobljeno
30. november 2019 07.00
Smiselno je, da se o obdarovanju otrok vnaprej pogovorimo s partnerjem, starimi starši in drugimi sorodniki. Nepotrebnih daril bo manj, o pozitivnih socialnih in okoljskih učinkih takega dogovora pa sploh nima smisla izgubljati besed. Foto Shutterstock
Gorazd Utenkar
Gorazd Utenkar
Priložnosti za obdarovanje otrok je decembra izjemno veliko. Obdarujejo jih lahko dobri možje Miklavž, Božiček in Dedek Mraz, in to v več valovih. Posamezen otrok lahko dobi darila za miklavža, božič in novo leto od staršev, obojih starih staršev, še kakšnih sorodnikov in prijateljev, neredko pa jih pripravijo tudi v službah, kjer sta zaposlena oče in mama. Tudi če starši niso ortodoksni nasprotniki obdarovanja, jih lahko ob gori daril – za povrhu ima veliko otrok decembra oziroma 1. januarja, ki je po statistiki dan, ko je največ rojstev, še rojstni dan – spreleti srh.

Kako se lotiti decembrske inflacije obdarovanja otrok in jo spraviti v razumne okvire, smo poskušali ugotoviti z Darjo Barborič Vesel in Sando Božeglav, sodelavkama Familylab Slovenija – ustanovnega člana mednarodnega združenja Familylab Association, ki si prizadeva ohranjati in širiti vrednote in načela, kakor jih predlaga snovalec ideje o družinskem laboratoriju, pokojni danski družinski terapevt Jesper Juul.

Obe se strinjata, da sta v prazničnih dneh bolj od samih daril pomembna vzdušje in druženje. »Darila nas v tem precej hitrem tempu življenja ne bodo povezala, druženje pa,« je poudarila Sanda Božeglav, specializantka integrativne psihoterapije z zasebno prakso na Primorskem ter profesorica nemščine in filozofije.


Pomen obdarovanja


Po besedah magistrice socialne pedagogike in učiteljice Darje Barborič Vesel je ključno, da ugotovimo, koliko je potencialnih obdarovalcev otrok. Pomembno se ji zdi, da ima obdarovanje neki pomen, da torej za miklavža ali božič obdarujejo otroke v družinah, kjer ta praznika res praznujejo. »Ni pa nujno, da jih obdarujejo povsod in vsi. Družine se lahko dogovorijo, da jih na primer doma obdaruje Dedek Mraz, pri starih starših Miklavž, pri tetah ali stricih Božiček,« je povedala Darja Barborič Vesel.
Ker ima sama tri otroke, se je s sorodniki dogovorila na ta način, za miklavža pa je obdarovanje pri njih minimalno.

Pomembno je, da ima obdarovanje neki pomen, da torej za miklavža ali božič obdarujejo otroke v družinah, kjer ta praznika res praznujejo.


V povezavi s tem opaža, da veliko družin iz božiča umika obdarovanje. Božič je namreč izvorno verski praznik in ni (bil) namenjen obdarovanju. Božiček kot dobri mož, ki otrokom nosi darila, pa je tako ali tako komercialna iznajdba in je v okvir praznika stopil veliko pozneje.

»Predvsem je smiselno, da se o obdarovanju vnaprej pogovorimo s partnerjem, starimi starši in ostalimi sorodniki. Ne prepuščajmo ga trenutnemu navdihu in impulzivnosti ob nakupovanju. Otrok za taka darila namreč izgubi zanimanje že po dnevu ali dveh,« meni Sanda Božeglav.

Ker je postala poplava daril decembra samoumevna, Darja Barborič Vesel opozarja, da morajo starši, ki se odločijo, da bodo obdarovanje omejili, to otrokom povedati vnaprej. »Že zato, da odžalujejo prej in preprečimo žalovanje v trenutku obdarovanja.« Enako je, če se odločimo, da nekaterih stvari – danes gre predvsem za izdelke informacijske tehnologije – ne bomo podarjali. »Če otroci vedo, da bo letos drugače in zakaj, da jim na primer videoiger ne bomo podarili, ker mislimo, da niso dobre zanje, se pogosto izkaže, da niso razočarani.«

Pomembno, morda celo odločilno pri izbiri daril je po njenem mnenju, da damo otrokom nekaj, kar se nam zdi smiselno, da darilo torej ni samo sebi sebi namen. »In seveda nekaj, kar je primerno za naše denarne zmožnosti. Nekaj, kar bomo dali z veseljem, ne pa, da nas bo zaradi tega bolela glava. Nobene potrebe ni, da smo zaradi pretiranega zapravljanja v decembru potem dva meseca brez denarja.«


Čarobnost daril


Da podarimo nekaj drugega, kot otroci pričakujejo, po mnenju Darje Barborič Vesel ohranja tudi čarobnost obdarovanja: »Čarovnija je, da nam uspe najti darilo, za katero otrok sploh ne ve, da si ga želi.« Vendar to pomeni, da ga moramo zelo dobro poznati in opazovati, kaj ga veseli. Na primer, da deklici, ki zelo rada riše, podarimo lep dnevnik ali risalni blok.

»Starši – in seveda stari starši, ti so pri opazovanju otrok pogosto fenomenalni – imamo možnost, da pri otrocih opazimo željo, ki se je sami ne zavedajo. Do letošnjih praz­nikov je še čas, da jih opazujemo, ugotovimo, kaj imajo radi, in jim podarimo nekaj, kar jim bo pričaralo nasmeh. Zanimivo je, da to ponavadi niso velika in draga darila. Je pa v njih veliko razmišljanja in so zato dragocena.«

Čarobna darila po besedah Darje Barborič Vesel niso stvari, ki jih otrok potrebuje in bi jih dobil v vsakem primeru, na primer smučarska oprema ali nova obuvala za sneg: »Bolje je, da je darilo majhno, a da ga bo razveselilo, mu dalo občutek, da je viden in dragocen. Da se je, skratka, nekdo potrudil pri izbiri.«

Izjemno primerna so po njenem tudi nematerialna darila, torej tak­šna, ki niso konkretne stvari. Na primer vstopnice za kakšno tekmo ali dejavnost. »To je lahko vstopnica za ogled košarkarske tekme z očetom, ki ga sicer tekme ne zanimajo in nanje ne hodi, vstopnice za razstavo za najstnike ali kaj podobnega.« Pri tem Barborič Veselova opozarja, da mora biti čas od takrat, ko otrok darilo dobi, do takrat, ko ga bo uporabil, obratno sorazmeren s starostjo. »Odrasli se lahko razveselimo darila, za katero vemo, da ga bomo uporabili čez štiri mesece. Otroku pa za novo leto ne moremo podariti vstopnice za Gardaland.« Takšna darila so posebno primerna, če niso vezana samo na otroka, ampak je jasno, da bo to počel skupaj s starši.

Tako so dobra darila razne družabne igre, ki jih igrajo skupaj, in pomembno je, da jih začnejo igrati čim hitreje po tem, ko jih dobijo. Danes je te ponudbe ogromno in veliko je zelo kakovostne. Lahko pa so ta darila tudi skupna za celo družino in se torej z njimi izognemo kupovanju za vsakega člana posebej. Čarobna so lahko tudi takšna, za katera otroci niti niso vedeli, da obstajajo. »Marsikateri v življenju še ni videl lesene igrače. V tem primeru je dobro, da ga prej peljemo v tovrstno trgovino, da vidi, kaj tam imajo, in da mi vidimo, kaj ga zanima,« pravi Darja Barborič Vesel.

image
Marsikateri otrok v življenju še ni videl lesene igrače. FOTO: Igor Zaplatil


»Zelo pomembno se mi zdi, da otrokom podarimo tudi svoj čas. Da si gremo pogledat jaslice, lučke v mestih, da obiščemo koga. Ali pa se preprosto samo družimo. To se mi zdi posebno pomembno za družine, ki drugače nimajo časa. Podarimo čas, otrokom in sebi. Za to so prazniki idealni.«

Da so dobro darilo različne aktivnosti ali obisk dogodkov, ki otroka in starše razveseljujejo in se jih udeležijo skupaj, meni tudi Sanda Božeglav: »Otroci veliko bolj kot darila v obliki stvari potrebujejo nas, naš čas, našo prisotnost. To je tisto, kar jim največ pomeni.«

Ob tem Darja Barborič Vesel dodaja, da je decembrski praznični čas idealen tudi, da otrokom podarimo nekaj, kar je morda nepraktično ali celo trapasto, njim pa se zdi čarobno. »Seveda je ta čas pravi, da šestletnici kupimo obleko z bleščicami ali pižamo z Elso, kar je v njenem svetu velika stvar. Mislim, da do nadaljnjega z darili za toliko stare deklice ne bo nobenih težav, saj je v kinih nov del Ledenega kraljestva, ha, ha.«


»Slaba« darila


Kaj je za nekoga dobro darilo, je odvisno predvsem od otroka. »Če bomo kupili vstopnice za otroški balet nekomu, ki ga ne zanima, je to katastrofalno darilo. Popolnoma drugače je, če imamo doma malo baletko in bo uživala.« Prav tako po besedah Darje Barborič Vesel ni dobro, da smo z darilom pedagoški: »Če bi radi, da otroci več berejo, imajo pa radi videoigrice, knjiga zanje ni primerno darilo. Zaradi nje ne bodo nič več brali, učinek je lahko ravno nasproten. Lahko pa ljubitelju videoiger podarimo kakšen dober strip. Prav tako lahko malemu nogometašu, ki ga ne zanima kaj dosti drugega, podarimo knjigo o kakšnem njegovem nogometnem idolu, kakršnih je danes dosti. Veliko bolj verjetno je, da bo prebral kaj takšnega.«

Denar za mlajše po mnenju Darje Barborič Vesel ni najbolj primerno darilo. Zanje je namreč denar abstrakcija, do katere nimajo odnosa in se je ne morejo razveseliti. Drugače je za starejše, na primer najstnike, ki se odpravljajo na kak­šno pot: »Denar je torej lahko za starejše otroke lepo darilo, vendar ne v smislu, naj si kaj kupijo, ampak da ga bodo imeli za januarsko izmenjavo ali izlet v tujino.«

Čeprav so nekateri starši izrazito naperjeni proti temu, da bi otroci dobili za darila izdelke informacijske tehnologije, Darja Barborič Vesel nima načeloma nič proti njim. Za mlajše je predvsem pomembno, da imajo igrače, s katerimi lahko sodelujejo z vrstniki. Danes je pač tako, da so to pametni telefoni in podobno: »Ko presodimo, da je otrok dovolj star in je na primer pametni telefon sredstvo, da se bo lahko med odmori vklopil v družbo sošolcev, so prazniki pravi čas, da mu to podarimo. Kdaj, če ne med prazniki? Če že starši ne razumejo, razume Božiček.«

image
Pametni telefon kot darilo otroku - da ali ne? FOTO: Marko Feist


Malo drugačno mnenje ima Sanda Božeglav. »Po mojem so neprimerna darila tista, ki ubijajo otroško željo po raziskovanju sveta okrog sebe, ustvarjalnost, domišljijo in razigranost. To se namreč pogosto zgodi, potem ko otroku kupimo pametni telefon, računalnik, playstation in podobno. Res je, da se tem napravam v današnjem svetu težko izognemo. A če že morajo biti prisotne v otrokovem življenju, vsaj poskrbimo za nadzor nad vsebinami in časovno omejitev njihove uporabe. To je odgovornost nas staršev in ne otrok,« je prepričana psihoterapevtka.