Otroka ne sprejmeta moje nove partnerke

Pozdravljeni, pred letom dni sva se z nekdanjo ženo ločila in takrat se je odselila iz skupnega stanovanja. Z njo sta odšla tudi otroka, 12-letna hči in 11-letni sin. Skrbništvo in stike imamo urejene. Pred nekaj meseci sem spoznal novo partnerko, ki bi jo rad predstavil otrokoma, vendar o tem nočeta niti slišati. Tako daleč gre, da mi povesta, da je ne želita spoznati niti se ne strinjata, da imam novo partnerko. Počutim se nemočnega, saj ne bi rad prizadel otrok. Kaj mi svetujete, da bi ravnal prav? Tine

Sem ločena mamica najstnice. V zadnjem letu sem spoznala novega partnerja, za katerega hči noče niti slišati niti ga spoznati. Kako naj ravnam, da bo za vse čim manj stresno in brez slabih posledic? Barbara

Zelo dobro vprašanje, saj se veliko ločenih staršev znajde v precepu in se sprašuje, kako ravnati, ko si začnejo na novo graditi življenje, z drugo osebo. To nedvom­no vpliva na odnos z otroki, ki jih imajo s prejšnjim partnerjem.
Dejstvo je, da ste za odnos z otroki odgovorni starši. Prav tako vi postavljate pravila in meje, zato ste starši! To je vaša vloga in naloga! Res je tudi, da je obdobje najstništva lahko naporno, saj imajo najstniki že s seboj dosti dela, dogajajo se jim velike spremembe, iščejo sebe, potrditve, poskušajo se umestiti v družbo in ravno zdaj pride še ločitev staršev ter spoznavanje njihovih novih partnerjev … Res, lahko je precej naporno, vendar je potrebno le malo strpnosti, razumevanja in vztrajnosti.
Ko družina razpade in sledi ločitev, si bo vsak od nekdanjih part­nerjev življenje postavil na novo, v novem okolju in največkrat z novim partnerjem. Kako bosta živela, je seveda njuna odločitev.

Vedno poudarjam, da je za zdrav odnos med starši in otroki pogoj odkritost. To v vašem primeru pomeni, da otrokom jasno in mirno poveste, da ste spoznali osebo, ki je zdaj vaš/a partner/ka. Poudarite, da se zaradi tega odnos z njimi ne bo spremenil in da ne bodo v ničemer prikrajšani, da boste še vedno njihova mama/oče, še vedno boste imeli skupne dneve, vikende, počitnice in da zaradi nove/ga partnerja/ke vaš odnos ne bo trpel. Ničesar ne bodo izgubili. In tega se morate držati. Tudi če se ne bodo takoj sprijaznili, se bodo pozneje spomnili, da ste bili do njih odkriti in ste se držali dogovora, da bo vaš odnos ostal enak.

Tine, otrokoma to večkrat povejte, predstavite kot dejstvo in jima dajte vedeti, da se o tem, ali boste imeli novo partnerko ali ne, z njima ne boste pogajali. Saj gre za vaš novi odnos, ki si ga želite, ste v njem srečni in otroka pri tem ne bosta prikrajšana. Pomembno je, da si vzamete čas in da otroka vidita, da se res nič ni spremenilo, tako bosta počasi začela sprejemati vaše novo življenje in novo partnerko. Če se boste sčasoma odločili za skupno življenje z njo, se boste na novo dogovorili, kako bo potekalo življenje, kadar bosta otroka pri vas in če se boste skupaj odpravili na kakšen izlet, dopust.

Zavedajte se, da vsi otroci želijo, da bi njihovi starši ostali skupaj, saj imajo radi oba (tu govorim o sporazumnih, normalnih ločitvah, kjer ni bilo nasilja nad otroki ali nad katerim od staršev), in zato včasih težje oz. pozneje sprejmejo novega partnerja katerega od staršev. Zelo pomembno je, da sta oba starša dovolj zrela, da ne manipulirata z njimi z grdimi besedami o bivšem partnerju, da jim ne dajeta škodljivih »napotkov«, češ da ne smejo sprejeti nove partnerke očeta ali partnerja mame. S tem otroku nalagate težko breme krivde, saj bo dobil občutek, da je enega od staršev »pustil na cedilu«, če bo sprejel partnerja/ko drugega.

V takih razmerah se znajde v precepu, doživlja močno frustracijo, ki je sam ne bo zmogel rešiti. Take in podobne manipulacije so žal še vedno pogoste. Nekateri bivši part­nerji ne znajo ločiti »svoje zgodbe« od otrok, ampak jih vpletajo v nerazrešene osebne težave, ki jih ne zmorejo preseči. Če se kdo prepozna v tej igri, naj si čim prej poišče strokovno pomoč, saj s takim ravnanjem ne škoduje le sebi, temveč tudi otrokom.

Imejte v mislih, da otroci razumejo in sprejmejo vse, le čas in potrpežljivost potrebujejo. Pogovarjajte se, povejte jim, kako se počutite, kaj si želite, kakšne načrte imate … ne tako, kot da pričakujete oziroma želite njihovo odobravanje, temveč jim jasno povejte, kako boste živeli in s kom želite deliti svoje življenje. Ne bojte se svojih otrok in njihovih odzivov. Ko bodo videli, da ste srečni in zadovoljni, ko bodo spoznali, da se zanje ni nič spremenilo, ne bo več težav v odnosih in pri sprejemanju novih partnerjev.