Parlamentarci na cesarski lokaciji

Prejšnji teden se je v avstrijski prestolnici začel »projekt stoletja«, kakor je obnovo 134 let starega poslopja, v katerem sta se sestajala oba domova avstrijskega zveznega parlamenta, označila predsednica njegovega spodnjega doma, socialdemokratka Doris Bures. Novi predstavniki ljudstva, ki jih bodo v severni sosedi na predčasnih volitvah izvolili prihodnji mesec, bodo tri leta gostovali v nekdanji cesarski, zdaj predsedniški palači Hofburg.

Kar 23 kilometrov bi bila dolga vrsta, če bi vanjo postavili vse škatle in zabojnike, ki so jih letos poleti uslužbenci 32 selitvenih servisov preselili iz poslopja parlamenta ob dunajski notranji obvoznici Ringstrasse v začasne prostore v hofburški palači in njeni neposredni bližini. Tam so morali samo za knjige in druge papirje, ki so jih nabrali predstavniki ljudstva, najti več kot štiri »tekoče kilometre« prostora za nove knjižne police. Do sredine avgusta so tako premestili 719 delovnih mest, prestavili približno 7000 omar, miz in stolov, kakih 1500 računalnikov, pa še vso drugo pisarniško opremo, s fikusi in podobnim okrasnim rastlinjem vred. Zadnji predmet, ki je romal na novo začasno poslansko prebivališče, je bil zvonec, s katerim začenjajo parlamentarna zasedanja. Večino pohištva bodo po treh letih vrnili v prostore obnovljenega parlamenta, nekaj pa ga bodo prodali tudi na javni dražbi.

Revolucija na podstrešju

Obnova neoklasicističnega poslopja, ki so ga po naročilu takrat še zelo mladega cesarja Franca Jožefa I. in načrtih danskega arhitekta Theophila Hansena postavili leta 1883, bo, kot rečeno, trajala tri leta. Novi projektanti hočejo narediti parlament še bolj »transparenten«, zato bodo odkrili streho, tako da bo nad glavami poslancev viselo le še steklo. Hkrati pa bodo parlament še bolj približali ljudstvu tako, da bodo zelo povečali center za obiskovalce, ki so si lahko že zdaj ogledali to dobro obiskano turistično znamenitost. Največjo revolucijo pa arhitekti načrtujejo na kakih 4500 kvadratnih metrih zdaj opustelega podstrešja, kjer bodo nastale nove konferenčne sobe, strešne terase in restravracija na vrhu. Po sedanjih izračunih bo to povečanje transparentnosti zakonodajne oblasti avstrijske davkoplačevalce stalo 434,4 milijona evrov. V času obnove bo parlament deloval drugje, a da ljudje ne bi pozabili, kaj je bilo in spet bo na gradbišču ob Ringstrasse, bodo v bližini odprli več informacijskih točk, ki bodo obiskovalcem razlagale o temeljih, vrednotah in prednostih parlamentarne demokracije. Zgledujoč se po bližnji Muzejski četrti, so okolico parlamenta, kjer so se ta teden uradno začela obnovitvena dela, poimenovali Demokratska četrt.

»Projekt stoletja« so v Avstriji načrtovali, niso pa predvidevali, da se bo z začetkom obnove poslopja tudi zares izpraznila tudi njegova »vsebina«. Nove parlamentarne volitve bi morale biti namreč šele prihodnje leto, a so se po prevratu v eni od koalicijskih strank vodilni avstrijski politiki odločili, da bodo ljudsko razpoloženje preverili že leto prej. Tako nova zakonodajna oblast in z njo nova vladajoča koalicija, ki utegneta kar nekaj časa gostovati v vodilnih svetovnih novicah, ne bosta še nastopili v obnovljenem, bolj transparentnem parlamentu. Sodeč po roku trajanja sedanje koalicije prav tako ni nujno, da bodo poslanci, ki bodo oktobra slavili zmago, tudi dočakali, da bo projekt stoletja končan.

Spremembe po volitvah

Poslopje, ki ga zdaj obnavljajo, je doživelo marsikaj. Od katastrofalnega zavezniškega bombardiranja med drugo svetovno vojno do rojstva obeh republik. Prav na stopnicah parlamenta so leta 1918 razglasili republiko Nemška Avstrija in socialdemokrata Karla Rennerja za njenega prvega začasnega kanclerja. In prav ta Renner je spet v vlogi kanclerja 27. aprila 1945 v dvorani Abgeordnetenhaus, kjer so se nekoč poslanci spodnjega doma nekdanjega imperija tako prepirali, da jim je kip Atene, ki stoji pred parlamentom, obrnil hrbet (kakor so nekoč govorili stari Dunajčani), razglasil rojstvo nove neodvisne Avstrije.

Javnomenjske raziskave napovedujejo, da se bodo po izrednih parlamentarnih volitvah prihodnji mesec zgodile precejšnje spremembe. Namesto zdaj vodilnih socialdemokratov bo prvo mesto najbrž prevzela zdaj »mlajša« partnerica v vladajoči koaliciji ljudska stranka, do nedavnega v anketah vodilni svobodnjaki pa utegnejo pristati šele na tretjem mestu. Povolilni preobrat bi bil lahko tudi tako »revolucionaren«, da bodo morali po vzpostavitvi nove vladajoče koalicije v Bruslju spet začeti razmišljati o uvedbi sankcij proti Avstriji. A če gre zaupati dosedanji zgodovini, tretje republike ne bo vsaj tako dolgo, dokler ne bo končana obnova parlamentarnega poslopja. Tretje republike se ne spodobi razglašati na gradbišču.