Pismo iz Bruslja: Kraševec in Bruselj, David in Goljat

Kraški vinarji, ki so pripotovali v Bruselj, niso skrivali razočaranja nad ravnanjem evropske komisije.

Objavljeno
03. marec 2017 18.59
vidic teran
Peter Žerjavič, Bruselj
Peter Žerjavič, Bruselj
Tradicija je, da Slovenija in Hrvaška poskušata svoja nesoglasja prenašati na bruseljski oder. Ko pred poldrugim desetletjem še nobena od njiju ni bila članica, sta lobirali v evropskem parlamentu za ugodnejše formulacije, denimo o mejnem sporu, ki so se znašle v različnih deklaracijah in resolucijah.

Politično najbolj kočljiva je bila blokada hrvaških pristopnih pogajanj, ki se je končala s sporazumom o arbitraži o meji. Razsodba, ki bo predvidoma objavljena še letos, bo gotovo dvigala veliko prahu, tudi v Bruslju. A zgodba o teranu ima posebno čustveno razsežnost. Kaže se kot bitka malega človeka, kraškega vinarja, proti orjaku, bruseljskemu uradništvu, ki da je z izjemo za Hrvaško glede uporabe imena teran odločil po krivici. Pridelovalci so prepričani, da je bilo ime teran že zaščiteno in da izjema za vinarje iz hrvaške Istre ogroža njihov obstoj, četudi bo strogo geografsko omejena.

Kraški vinarji, ki so pripotovali v Bruselj, niso skrivali razočaranja nad ravnanjem evropske komisije. Po poldrugo uro trajajočem srečanju s komisarjem za kmetijstvo Philom Hoganom je bilo med njimi vsaj kanec optimizma. Pozneje so nam pripovedovali o svojih strahovih. »Hrvatje nam bodo s svojim manj kakovostnim teranom, namiznim vinom, zbijali cene,« je dejal eden od njih. Za velikega proizvajalca Vinakras bi utegnila biti usodna politika Agrokorja na trgovinskih policah. »Če bosta na polici drug ob drugem slovenski in hrvaški teran, se bo kupec odločil za cenejšega,« so pojas­njevali.

Govoric in »teorij«, kaj je v ozadju naklonjenosti Bruslja hrvaški izjemi, v takšnem napetem ozračju ne primanjkuje. Po eni od njih se je evropska komisija odločila za rešitev v skladu z željami Zagreba, ker so presodili, da se bo Slovenija upirala manj, kot bi se Hrvaška. Okrogla miza o teranu, ki je potekala v prostorih stalnega predstavništva Slovenije pri EU, je bila eden najbolj obiskanih takšnih dogodkov doslej. Tam so še običajno v retoriki zadržani slovenski diplomati glasno opozarjali na nelogičnosti v ravnanju evropske komisije, ki da ne more biti v čast EU kot na pravu temelječi skupnosti.

Resnica ali šala

Moderator okrogle mize, predsednik uprave slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja v Bruslju Draško Veselinovič, je predstavniku evropske komisije Joãu Onofreju omenil, da je zadeva s hrvaškim teranom enaka, kot da bi si v Sloveniji izmislili sorto trte šampanjec in nato zahtevali izjemo za vinarje. Portugalec Onofre je takšne, resno mišljene pripombe označil za šalo in opozoril, da je primerov, kot je hrvaška izjema za teran, veliko. Navsezadnje, izjema za vino iz njegove domovine z zaščiteno označbo borba je dovoljena pri istoimenski sorti trte v Španiji. In težav ni.

V občinstvu je sedel vplivni politik iz hrvaške Istre in evropski poslanec Ivan Jakovčić. Prosil je za razumevanje, ker se – tako kot drugi za kraške vinarje – bojuje za interese njihovih vinarjev. Ti da so pridelovali teran že 200, 300 let, v času Avstro-Ogrske in pozneje v drugih režimih. »Refošk ali teran – ena ali dve sorti … Glavno je, da obdržimo ime,« je trdil Jakovčič. Predlagal je, da bi sedli skupaj in rešili vprašanje, tako da o teranu ne bi odločal Portugalec. »Dobro vemo, da sta bili Istra in Primorska zmeraj prijateljski pokrajini,« je dodal.

Kdo bi se odrekel zaščiti

Zgodba se še naprej zapleta. Vodja civilne iniciative za spoštovanje zaščite Marjana Colje opozarja na resne sume, da je Hrvaška ponaredila dokument s ciljem dokazati, da je že leta 2004 imela sorto refošk ločeno od terana. Tako bi laže dosegla izjemo. Po originalnem seznamu iz leta 2004 kot prilogi pravilnika o sortah trte so kot sopomenki za teran še navajali imeni refošk in istrijanac. Refošk in teran so kot različni sorti navedli šele v seznamu iz leta 2010. Tega so v dokumentaciji za evropsko komisijo prilepili k pravilniku iz leta 2004, sumijo kraški vinarji in slovenska vlada.

To, skupaj z negativno oceno evropske ombudsmanke Emily O'Reilly o preglednosti postopka, postavlja celotno dogajanje v nekoliko drugačen kontekst. Kmetijski minister Dejan Židan je v Bruslju znova napovedoval bitko do konca. »Katera od držav članic se je pripravljena prostovoljno odpovedati zaščiti!?« je bentil. Stališče ombudsmanke je po njegovem mnenju prelom­na točka. Če evropska komisija že ne bo prekinila postopka, bi morala vsaj pokazati vse hrvaške dokumente, da se bo Slovenija lahko branila pred »napadom na zaščito terana«, tudi na sodišču EU.

Očitno bo takšnih političnih spopadov še nekaj, najbrž manj usodnih. Po ureditvi sistema z Avstrijo, ki ne glede na zaščiteno kranjsko klobaso lahko uporab­lja imena, kakršno je Käsekrainer, zapletov ni. Pred več kot dvema letoma je bilo potrjeno, da lahko na Hrvaškem še petnajst let izdelujejo svojo »kranjsko kobasico«, ki da je po hrvaški argumentaciji tamkajšnji tradicionalni izdelek, saj so ga proizvajali že v avstro-ogrskih časih. Zapleta se še glede varaždinskega zelja, pri katerem bojda Hrvaški »nagaja« Slovenija. Bruselj očitno spoznava slovensko-hrvaško kulinariko s pravnimi sredstvi.