Pismo iz Pekinga: Mesečevi kolački za ljudstvo

V ponedeljek bodo Kitajci začasno prenehali preštevati kalorije. Na ta dan bodo proslavili praznik sredine jeseni in ob tej priložnosti na veliko uživali ob mesečevih kolačkih. Le redke sladice azijske kuhinje so tako zelo sladke, a na dan, ko se družine zberejo zato, da bi njihovi člani skupaj občudovali polno luno v pričakovanju, da jim bo prinesla bogato žetev, dobesedno in simbolično, presežek sladkorja nikogar ne moti.

Pa vendar. Vsako leto se pred sezono mesečevih kolačkov začne razprava o tem, zakaj so Kitajci postali debeli in kako bodo odpravili ta problem, ki se skriva v ozadju gospodarskega uspeha in ki zahteva takojšnje ukrepanje. Je treba za to kriviti nezdrave življenjske navade na hitro urbanizirane družbe? Ali gre morda za nesrečno mešanico tradicionalnega strahu pred lakoto in sodobnega strupa, ki se skriva v prevelikih količinah soli, sladkorja in maščob, s katerimi si ljudje vse pogosteje umirjajo živčnost, odpravljajo stres in umetno ustvarjajo občutek sreče?

Več kot 62 milijonov Kitajcev sodi v skupino ljudi, katerih indeks telesne mase (ITM) je večji od 30, kar je druga stopnja debelosti. Več ljudi s čezmerno telesno težo je samo še v ZDA. A čeprav skoraj 87 milijonov debelih Američanov pomeni, da debelost ogroža več kot tretjino odraslih prebivalcev (v resnici sodi kar 70 odstotkov Američanov v skupino s povečano telesno težo oziroma čezmernimi kilogrami), povzroča na Kitajskem posebno zaskrbljenost predvsem povečevanje števila debelih otrok, in to zlasti dečkov, ki jim v družbi, kjer ima moški potomec poseben pomen, pogosto posvečajo tudi posebno gurmansko pozornost.

V kategoriji ljudi s čezmerno težo je 3,8 odstotka odraslih moških, vanjo pa že sodi 6,9 odstotka dečkov, mlajših od 20 let. Ker je večina shujševalnih programov za otroke do zdaj prinesla zelo skromne rezultate, je seveda mogoče pričakovati, da bo večina teh malčkov tudi odrasla z neželenimi kilogrami, to pa hkrati pomeni tveganje, da bo tak človek zbolel za celo vrsto bolezni. Če to razširimo na otroke s čezmerno težo (katerih ITM je nad 25, a pod 30), potem sodi v to kategorijo kar 23 odstotkov kitajskih dečkov in 14 odstotkov deklic, mlajših od 20 let. Debelost je v današnji Kitajski eden od štirih najhujših morilcev. Zaradi onesnaženja, kajenja, prometnih nesreč in debelosti umre vsako leto 4,7 milijona ljudi. Ker se danes vse računa v denarju, so tudi v tem primeru izračunali, da je kitajska država zaradi tega oškodovana za več milijard dolarjev.

Kitajska ministrica za zdravstvo in načrtovanje družine Li Bin je zato nadvse resno pristopila k problemu čezmerne telesne teže in debelosti. Funkcionarka, ki ima doktorat iz ekonomije in ženski občutek za zdravo potomstvo, je epidemično debelost kitajskega prebivalstva razglasila za politično vprašanje. Sprejeli so državni načrt akcije za izboljšanje kakovosti prehrane. Kot je zapisano v tem dokumentu, je prvo, kar je treba storiti, povečanje zavedanja o tem, kaj je zdravo in kaj škodljivo v življenjskem slogu današnjih Kitajcev.

Eden od vzrokov za debelost, piše v državnem načrtu akcije, je tudi obsedenost staršev z izobraževanjem, kar na Kitajskem pomeni pisanje domačih nalog pozno v noč in pripravljanje na izpite ob koncu tedna. Zato otrokom ne ostane dovolj časa za ukvarjanje s športom, ko začnejo tarnati zaradi pomanjkanja koncentracije, pa se to zdravi z dodatnimi kaloričnimi obroki.

Center za nadzor nad boleznimi in preprečevanje bolezni je starše pozval, naj otrok nikar ne vodijo na hamburgerje v McDonalds in ocvrte piščance v KFC, ki so se medtem razbohotili po vsej državi in imajo skupaj okoli pet tisoč restavracij, ni pa izdal prepovedi uživanja mesečevih kolačkov, čeprav ima vsak od njih več kot 800 kalorij in čeprav nekateri od njih vsebujejo po enega ali dva slana rumenjaka račjega jajca, kose slanine in pogubno koncentracijo holesterola.

V Hongkongu so resda že uvedli dietalne mesečeve kolačke, v katerih je namesto sladkorja sladkorni nadomestek manitol, tako da se je število kalorij zmanjšalo na, no ja, borih 783. Večina preostalih inovacij, vmešanih v tradicionalno sladico, pa ima še najmanj zveze z zdravjem. Mesečeve kolačke izdelujejo iz sladoleda in čokolade, iz mešanice pistacij, lešnikov in medu, mandljev in suhih višenj. In če si že izmišljajo nove recepte, bodo imeli ti mesečevi kolački predvsem vlogo luksuznih yue-binov (kot se imenujejo v kitajščini), namenjenih sezonskemu obdarovanju predpostavljenih ali poslovnih partnerjev, kot pa da bi v zvezi z njimi razmišljali o nevarnostih čezmerne teže in potrebe po uvajanju shujševalnih diet.

Praznik sredine jeseni ima večtisočletno zgodovino. Po novem letu, ki oznanja začetek pomladi, je to najpomembnejši dan v lunarnem koledarju. Po enem od tolmačenj so sredino jeseni praznovali že legendarni cesarji iz dinastije Shang (od 1600 do 1046 pred našim štetjem), okrogli kolački pa so že od nekdaj simbol polne lune. Po nekem drugem tolmačenju so bili mesečevi kolački del žrtvenega obreda, med katerim so Kitajci Zahodnega Zhouja (dinastije, ki je vladala od leta 1045 do leta 770 pred našim štetjem) obdarovali boginjo Chang'e, ki sameva v ledenem dvorcu na Mesecu. Po tretjem tolmačenju pa so ti kolački postali nujni del praznične pojedine vse od dinastije Yuan (od leta 1279 do leta 1368), ko je revolucionarni Zhu Yuanzhang sprožil vstajo proti mongolskim vladarjem, tako da je v vsak kolaček skril sporočilo, da se bo 15. dne osmega meseca po lunarnem koledarju začel upor, ki se mu morajo vsi pridružiti. Da bi vse družine zagotovo pojedle ta sladek del obeda, je razširil govorice, da je mogoče samo z mesečevimi kolački preprečiti okužbo s kugo, ki je takrat pustošila po Kitajski. Seveda pa je bila v tistih časih debelost moških znamenje blaginje, ženske lepote pa si ni bilo mogoče predstavljati brez oblin.

Danes so mesečevi kolački povezava s tradicijo, ki se bojuje za obstoj s številnimi in raznolikimi oblikami sodobnega življenja. Torej bi bilo hudo krivično, če bi bila ta sladica edina obtožena krivde za povečano težo današnjih Kitajcev. Zagotovo so namreč k temu bistveno bolj pripomogle evropske čokolade, ameriški burgerji, mongolsko maslo in ruski kvas. Pravzaprav gre predvsem za splošno kulturo prehranjevanja, zato so v prid propagiranju estetike vitkosti že večkrat pojasnjevali, da celo Buda v resnici ni bil tako debel, kakršnega najpogosteje prikazujejo v templjih. V resnici je bil asket in zelo suh moški, si prizadevajo pojasniti nutricionisti. Podoba Bude z okroglim trebuhom in nasmejanim obrazom se je v budizmu pojavila šele v 10. stoletju, izvira pa iz kitajske ljudske pravljice o chan-budističnem menihu Chi Ziju, ki je z golim okroglim trebuhom in platneno vrečo na hrbtu hodil po vaseh, otrokom delil slaščice in sadje ter se ves čas smejal. Ker je Buda postal simbol sreče, velikodušnosti in bogastva, so ga začeli kiparji upodabljati debelega in nasmejanega, torej takšnega, kot bi si ljudje v revnejših družbah predstavljali človeka, ki je dosegel mir in se približal nesmrtnosti.

Raziskave so pokazale, da je v kitajskih podeželskih območjih debelih le pet odstotkov ljudi, da pa je v mestih v tej kategoriji več kot 20 odstotkov prebivalcev. Mar to pomeni, da Kitajcem šele grozi povečanje telesne teže, glede na to, da se množično preseljevanje več sto milijonov ljudi iz vasi v mesta pričakuje šele v prihodnjih desetletjih?

Odgovor na to vprašanje je skorajda gotovo pritrdilen. Dietni mesečevi kolački so zgolj iluzija, saj je v 21. stoletju tistih, v katerih življenje je vstopila nezdrava hrana, neprimerno več od tistih, ki so pogosto lačni. Redke so države, ki so, tako kot so to storili v Mehiki, uvedle visoke davke na sladke gazirane pijače in kalorično hrano brez prave vrednosti, da bi tako zaščitile svoje prebivalce, ali ki so, kot so to storili na Tajvanu, pred enim svojih največjih praznikov objavile opozorilo ljudem, naj se vzdržijo čezmernega uživanja visoko kaloričnih specialitet. Prav to pa je tudi edina pot k bolj zdravi družbi, v kateri presladki kolački ne bodo del kontinuitete tradicije, temveč preprosto smrtna nevarnost. Pa čeprav so polnjeni z novo vrsto koščičastega sadja ali najfinejšo belo čokolado.