Pivovarna v dolini vina

Tudi z 20.000 evri je mogoče začeti uspešen pivovarski posel.

Objavljeno
04. september 2019 19.00
Posodobljeno
05. september 2019 17.17
Matej Pelicon in Anita Lozar imata vodni vir tako rekoč na pragu pivovarne. FOTO: Mavric Pivk
Gorazd Utenkar
Gorazd Utenkar
Očitno je konec poletja dober čas za pivske festivale. Tako kot je teden dni prej v (avstrijski) Radgoni svoj festival pripravil Bevog, je v soboto festival Pivomanija pripravila pivovarna Pelicon iz Ajdovščine. Na njem se bo v parku ob njihovi pivovarni predstavilo 20 kraft pivovarjev iz devetih držav in pokusiti bo mogoče več kot 40 njihovih zvarkov. Več kot deset jih bo gostiteljevih, torej izdelkov pivovarne Pelicon.

image
FOTO: Delo


Sredi Vipavske doline, enega najbolj znanih slovenskih vinorodnih območij, kjer leži Ajdovščina, morda ne bi pričakovali pivovarne. Vendar Matej Pelicon in Anita Lozar, lastnika pivovarne Pelicon, pravita, da so vinogradi na pobočjih okoliških hribov, v Ajdovščini pa ne, saj je poplavno območje. Zato pa je bila ob pogosto hudourni reki Hubelj že pred več kot stoletjem pivovarna. Čeprav je delovala le nekaj let, so za njo ostali rovi, ki so jih uporabljali pri proizvodnji.

In morda nekaj tradicije. Nekaj metrov od nekdanjih rovov je ob Hublju danes spet pivovarna. Pelicon z mlado ekipo se je naselil v nekdanji vojašnici, vendar je več kot očitno, da prostori, kjer nastajajo njihova piva, pokajo po vseh šivih.


Trnov začetek


Matej pravi, da je vedno rad pil pivo, nekaj povsem novega zanj pa je bilo, ko je s prijatelji med izletom v London pokusil tamkajšnji ale iz soda. Pred kakšnim ducatom let takšnega piva pri nas ni bilo mogoče naročiti, so pa po vrnitvi ugotovili, da v Vidmu na italijanski strani meje prodajajo opremo, s katero si lahko pivo zvariš sam. Kupili so osnovne zadeve in iz radovednosti poskusili. Kot pove Anita, imajo pri Mateju doma krušno peč; ob picah iz nje so pili lastno pivo.

Potem je prišel konec študija in treba se je bilo odločiti, kaj bosta v življenju počela. In Matej se je odločil, da bo pivovar. Leta 2012 je poskušal zbrati sredstva na platformi za množično financiranje Kickstarter. »Uspeh je bil tolikšen, da se še danes, kadar kdo išče primere luzerjev, ki jim na Kickstarterju ni uspelo, spomni na naju,« se ne preveč gladkega štarta spominja Anita.

Če sta Matej in bolj zgovorna polovica dueta Anita zdaj znana in uspešna pivovarja, začetek torej nikakor ni bil lahek. Na bankah so ju, ko sta povedala, da potrebujeta posojilo, da bosta delala pivo, samo debelo gledali. Kljub temu sta nekako zbrala 20.000 evrov, s katerimi sta spomladi 2013 zagnala proizvodnjo in jeseni tega leta dala na trg prvo pivo. Ter pripravila prvo Pivomanijo, na kateri se je zbrala peščica prvih slovenskih kraftarjev. Če je bilo pivovarjev takrat še malo, pa je bilo več obiskovalcev. Pivovarja iz vinske dežele sta vzbudila zanimanje in vedela sta, da sta na pravi poti.

Ker sta imela malo denarja, sta lahko nakupila samo osnovno opremo. Vse sta delala ročno, s polnjenjem steklenic – kar je izjemno zamudno – in lepljenjem na domačem tiskalniku narejenih etiket vred. »Septembra 2013 sva se pripravila na festival piva v Ljubljani. Na roke sva napolnila 200 ali 300 steklenic, kar se nama je zdelo ogromna zaloga. Potem sva vse prodala v nekaj urah,« pripoveduje Anita.

Čeprav imata nacionalno poklicno kvalifikacijo pivovarjev, glavna pri Peliconu pravita, da je formalna kvalifikacija samo osnova. »Temelj pivovarstva je delo. Učenje iz literature je sicer zelo pomembno in nujno, vendar se vsega potrebnega naučiš šele s stalnim preizkušanjem in delom. Tu sva še vedno vse dneve. Imela sva dobre izdelke in na srečo so jih ljudje sprejeli ter nama dali možnost za nadaljevanje,« je povedal Matej.


Rast in preboj


Ker Matej in Anita nista imela denarja, da bi takoj zagnala večjo produkcijo, je Pelicon rastel počasi. Z dohodki od prodaje piva sta postopoma dokupovala opremo. Če sta imela po Matejevih besedah na začetku približno tretjino minimalne opreme, je imata zdaj že toliko, da so prostori popolnoma zasedeni. Predvsem fermentorji, v katerih zorijo njuna piva, so velikanske zadeve iz inoksa in zavzamejo veliko prostora.

image
Za morebitno širitev proizvodnje bo nujna tudi prostorska širitev. FOTO: Mavric Pivk


Preboj, ko jima je bilo jasno, da jima je uspelo, se je zgodil leta 2015. Takrat je portal RateBeer njuno pivo stila india pale ale The 3rd Pill razglasil za najboljše slovensko pivo v letu 2014. V letu 2014 so jih tudi razglasili za najboljšo slovensko pivovarno. In ne nazadnje, leta 2015 so nabavili polnilno linijo za steklenice, s katero so se končno rešili zamudnega ročnega polnjenja.
Ustanovitelja Pelicona – c v imenu se bere kot c in ne kot k – se teh časov spominjata z veseljem. »To je bil začetek pomladi krafta. Ne samo v Sloveniji, ampak tudi širše na našem območju,« je povedala Anita. Pri opremi sicer prisegajo na podjetje Škrlj, ki svoje inoks izdelke proizvaja v bližnjih Batujah. Da pivovarji iz Vipavske doline niso uspešni samo pri pivu, ampak tudi poslovno, dokazuje naziv mladi podjetnik leta 2017, ki jim ga je podelil Zavod Mladi podjetnik.

Največji trg Pelicona je tako kot pri drugih slovenskih kraft pivovarjih Slovenija. Nekaj ga sicer izvozijo v sosednje države, v preteklosti so ga tudi v Veliko Britanijo. Vendar bi za resnejši izvoz potrebovali količine, ki jih zaradi velikega povpraševanja doma in omejenih kapacitet enostavno ne morejo zvariti.


(Ne samo) zlata tekočina


V pivu je največ vode in to imajo Peliconi, tako kot vsa Ajdovščina, iz bližnjega Hublja. »Obdelamo jo minimalno, več stvari ji za različne stile piva dodamo, kot jih odvzamemo,« je razložil Matej, ki je glavni pivovar.

Slad je, zaradi odsotnosti slovenskega, tako kot pri vseh drugih tukajšnjih pivovarjih iz uvoza. Ker imajo v stalni ponudbi vrsto piv in ves čas varijo tudi kaj v manjših serijah, uporabljajo cel niz različnih sladov. Takole na oko jih je vsaj 20. Največ ga je seveda iz klasike, ječmena, nekaj pa tudi iz ovsenih in rženih kosmičev, pšenice in še česa. Slad kupujejo večinoma v Veliki Britaniji in Nemčiji, nekaj v Italiji. Tudi kvas je iz uvoza in ga kupujejo od dobaviteljev.

Za okus piva je odločilen hmelj. Tega uporabljajo iz različnih držav. Največ, približno polovico, je slovenskega. Imajo tudi nekaj piv samo s slovenskim hmeljem. Temni ale Black Aurora, ki že z imenom poudarja, da je v njem prva violina slovenska sorta hmelja aurora, je januarja letos na osrednjem dogodku kraft pivovarstva za srednjo Evropo, Central European Brewers Conference v Budimpešti, osvojil nagrado za najboljše prijavljeno pivo dogodka.

200.000
litrov piva so lani zvarili v Peliconu
20
vrst slada oziroma še več uporabljajo v proizvodnji
pol hmelja
je slovenskega


Pri Peliconu uporabljajo še druge slovenske sorte, na primer bobek, styrian cardinal in styrian wolf. Vsako leto pa pripravijo tudi pivo s svežim, nesušenim hmeljem. Tega v pivovarno pripeljejo še isti dan, ko ga oberejo v Savinjski dolini.

V stalni ponudbi ima ajdovski pivovar osem piv. Gre za različne stile, najbolj prodajan pa je india pale ale The 3rd Pill, tudi najstarejši med pivi v stalni ponudbi. Tega se pivci kar ne morejo naveličati, pravi Anita. Izdelujejo pa tudi ležake, se pravi piva spodnje fermentacije, vendar jih v prosti prodaji nimajo.

Ob Hublju so lani zvarili 200.000 litrov piva, načrtujejo, da ga bodo letos približno 250.000 litrov. Ker je njihova zmogljivost približno 20.000 litrov na mesec, je jasno, da bo za morebitno širitev proizvodnje nujna tudi prostorska širitev. Svoje pivo poleg v steklenice polnijo tudi v nepovratno embalažo za točenje na avtomatih.


Izčiščeno


Če imajo tradicionalni industrijski lagerji tudi tradicionalno vizualno podobo, so piva kraft pivovarjev povsem drugačna. Pogosto stavijo na divjo podobo in eksplozivne barvne kombinacije na etiketah. Tu je Pelicon izjema. Njihove etikete so zelo umirjene, izčiščene, tako rekoč minimalistične.

image
Njun izdelek je pivo, zato sta dala glavno besedo vsebini in ne podobi. FOTO: Mavric Pivk


Oblikovala jih je Anita, ki je doštudirala vizualno komunikacijo in je skrb za videz povsem naravno njena. Povedala je, da se za takšno podobo ni odločila samo zato, ker je minimalizem zdaj priljubljen. »Etiketa je tako izčiščena zato, da ima vsak pivec prostor, da si ustvari svojo podobo. Najin izdelek je pivo, zato sva dala glavno besedo vsebini in ne podobi.«

In zakaj se njihovo najbolj priljubljeno pivo imenuje The 3rd Pill? Kot ljubitelja Slavoja Žižka in filmov Matrica sta Anita in Matej z veseljem prisluhnila neki Žižkovi razpravi, v kateri je dejal, da dve piluli, ki so ju kot izbiro ponudili glavnemu junaku, nista dovolj. »Zato sva se odločila, da bova izdelala še tretjo pilulo,« je v smehu povedala soustanoviteljica pivovarne Pelicon.