Decembra prodajo po 35 ton bifteka

Pred prazničnim večerom se izteka čas za nakupe. V zadnjem trenutku za darilo bonboniera, kozmetika, penina ...

Objavljeno
23. december 2017 10.00
Evropo je, kakor vsako leto v tem času, zaradi decembrskih praznikov zajela nakupovalna mrzlica, ki se pred božičnim večerom še stopnjuje, saj se čas za nakupe hitro izteka. Gneča je tudi v slovenskih nakupovalnih središčih in na mestnih ulicah, kjer so zgoščene trgovine. Prijetna glasba, bleščice in svetleče okrasje potrošnika hitro premamijo, da kupi več, kot si s svojimi dohodki lahko privošči, in marsikaj, česar ne bo ne uporabljal ne podaril. Statistiki decembrsko prodajo opisujejo s presežniki.Na Inštitutu za raziskave trga in medijev Mediana so letos znova opravili anketo o izdatkih, ki družinske proračune obremenijo v obdobju prazničnega konca leta. Po raziskavi, v kateri je sodeloval 501 odrasli prebivalec Slovenije, jih bo 28 odstotkov za darila porabilo od 50 do 100 evrov, 22 odstotkov namerava seči globlje v žep in porabiti 100 evrov ali več. Desetina je za praznična darila pripravljena odšteti do 20 evrov, prav toliko jih takšnih izdatkov sploh ne načrtuje. Okoli 86 anketirancev je na božič doma, to je za Slovence še vedno tradicionalni družinski praznik, novo leto jih ob domačem ognjišču pričaka približno 70 odstotkov.Nakupi pod drobnogledomZapravljivi december so si pod drobnogledom ogledali tudi na državnem statističnem uradu: »V decembru zapravimo v trgovinah več kot v katerem koli drugem mesecu. Lani je bila decembrska prodaja v trgovini na drobno za 17,3 odstotka višja od povprečne mesečne.« Statistiki poročajo, da se opazno poveča prodaja v trgovinah z elektronskimi in gospodinjskih napravami, tako da je lani decembra za 47 odstotkov presegla mesečno povprečje. S temi statističnimi podatki ni mogoče dokazati, da je razlog za te nakupovalne presežke le obdarovanje, morda jih spodbujajo tudi popusti, s katerimi trgovci vabijo k nakupu tehnike in elektronskih naprav. Drugače pa je za december značilen tudi velik porast pri prodaji kozmetike. Zaradi decembrskega obdarovanja se poveča uvoz izdelkov, primernih za darila.

Namere potrošnikov glede praz­ničnih nakupov so za trgovce in nasploh za gospodarstvo pomembno vprašanje – december je glede nakupov in porabe izjemno zanimiv.Družba Deloitte je leta 2015 v anketo o prazničnih nakupih, ki jo je opravila med 14.065 potrošniki iz 13 evropskih držav, prvič vključila tudi Slovenijo, kjer je v vzorec zajela 766 posameznikov, starih od 18 do 65 let. Na vprašanja so odgovarjali po spletu: »Cilj takšne raziskave je ugotoviti namere evropskih potrošnikov glede prazničnih nakupov, koliko zapravijo, kakšna darila izbirajo, kje jih kupujejo in kako.« Kakor so pojasnili izvajalci raziskave, si Slovenci za decembrska darila večinoma želijo prejeti gotovino in darilne bone za potovanje ali nakupe. Vse želje se očitno ne izpolnijo, saj je anketa pokazala, da za darilo najpogosteje prejmemo sladkarije, darilni bon ali knjigo. Ob koncu leta v Sloveniji običajno obdarujemo ožje družinske člane.Praznični proračun slovenskega potrošnika je v času raziskave znašal povprečno 320 evrov, od tega 149 evrov za darila, 129 evrov za hrano in pijačo ter 46 evrov za druženje. To pomeni, da je za decembrske izdatke predvidel povprečno 200 evrov manj kot potrošniki po drugih evropskih državah. Za leti 2016 in 2017 v Deloittu ankete o prazničnih nakupih v Sloveniji niso opravili, načrtujejo pa, da jo bodo ponovili v letu 2018. Povprečna neto plača se je v dveh letih nekoliko zvišala, a ne toliko, da bi ob izteku leta omogočila veliko večje razkošje: leta 2015 je dosegla 1013,13 evra, v desetih mesecih letošnjega leta pa 1045,85 evra, a bo letno povprečje nazadnje malo višje zaradi priboljškov k plačam. Kaj še potrebujemo?Dolge vrste in prepolni nakupovalni vozički v trgovinah kažejo, da Slovenci praznikov nočejo pričakati ne lačni ne žejni. Kaj kupujemo, tik preden se tudi trgovci odpravijo na kratek odmor, saj so vse trgovine ves dan zaprte le 25. decembra in 1. januarja? »Praznični nakupi daril v zadnjem hipu so večinoma usmerjeni v drobne pozornosti. Kupci radi posežejo po bonbonierah, pralinejih, poveča se tudi povpraševanje po vinu in peninah. V okviru praznične blagovne znamke v naših trgovinah ponujamo številne izdelke, ki so primerni za obdarovanje,« nam odgovarjajo v trgovski družbi Lidl.

V Mercatorju ugotavljajo, da si njihovi kupci praznično ponudbo začnejo ogledovati že novembra: »Na splošno lahko rečemo, da pred prazniki kupujejo najprej izdelke za obdaritev in okrasitev, kar mnogi porazdelijo na oba zadnja meseca v letu, nato pa tik pred zdajci še izdelke za praznično mizo. Pri tem kombinirajo izdelke različnih cenovnih in kakovostnih razredov. Kupci so torej še vedno racionalni, opažamo pa več optimizma.« Tako kot drugi trgovci se dobro pripravijo na december, o katerem statistiki poročajo v presežnikih: »Ponujamo res veliko izbiro izdelkov, po katerih kupci povprašujejo pred prazniki, da lahko kupijo vse na enem mestu. Kaže, da gospodinje pečejo več orehove potice, saj prodamo precej orehov.«Pred praz­niki imajo v ponudbi več delikatesnih izdelkov višje kakovosti, darilne komplete, izdelke za praznično mizo in okraske, torej vse tisto, kar je v tem času posebej zanimivo za stranke, dodajajo v Mercatorju: »Tradicionalno prodamo največ delikates, svežega mesa in svežih mesnih pripravkov, ki jih je treba doma samo še speči. Poleg purana, piščanca in pečenke je v zadnjem času zelo priljubljen tudi odojek.« Trgovci torej upoštevajo, da na praznične nakupe pomembno vpliva želodec, in se temu prilagodijo: »Naj za primer povemo, da smo v Mercatorju pretekla leta samo decembra prodali približno 35 ton tatarskega bifteka.«

Med privlačnejšimi prehranskimi izbirami so zdaj različne delikatese in slani ter sladki prigrizki, ugotavljajo v trgovski družbi Hofer, na policah je decembra zaradi več­jega povpraševanja obsežnejša ponudba penin in penečih vin: »V ponudbo uvrstimo tudi številne druge izdelke, ki so primerni kot darilo. Poleg igrač, orodja za hišna popravila, kave in čokolad so v tem obdobju zanimivi različni kozmetični paketi in paketi za osebno nego. Naši kupci prav tako opazneje več kupujejo različne mobilne telefone, posebna praznična uspešnica pa je novost na trgu – mobilno omrežje za v žep.« Opažajo, da se marsikdo odloči tudi za Hoferjeve darilne bone, ki jih sicer prodajajo vse leto. V trgovski družbi Spar ugotavljajo, da je pred prazniki veliko povpraševanja po izdelkih mladih slovenskih podjetnikov iz njihovega projekta Štartaj Slovenija, drugače pa je mogoče govoriti o običajnih gibanjih: »Največji dvig prodaje opažamo pri sladkarijah in igračah. Kupci pa v tem času izbirajo tudi dražje izdelke in sestavine za praznično večerjo.«Darila, a s prijetnim druženjem»Deklice pri osmih, devetih letih imajo še vedno rade barbike, nekaj mlajše Legove sestavljanke. Sin je igrače prerasel, primerno darilo zanj so recimo smuči,« našteva Damjan. Manjše deklice se zdaj navdušujejo nad argentinsko telenovelo Jaz sem Luna (Soy Luna), glavna junakinja je nenehno na kotalkah, zato jih za darilo pričakuje tudi marsikatera slovenska deklica, pravita Polona in Gorazd. »Pri dekletih ne moreš zgrešiti z lepim kosom oblačila, tudi s knjigo ne, če veš, kaj rade berejo,« po svojih izkušnjah dodaja Mirka. Deklic pri dvanajstih igrače praviloma ne zanimajo več, veselijo se drobnih kozmetičnih izdelkov in zanimivih oblačil. »Sinu bom podarila letno vstopnico za plavalni bazen,« dodaja Mateja. Za otroke iz družine in bližnjega sorodstva je sprejemljivo darilo tudi denar. »Moji nečaki imajo toliko igrač, da ne vedo več, kam z njimi. Zato od mene dobivajo le še denar in vedno tudi knjigo,« se je odločila Irena. Iz daril pod praznično jelko naredijo velik družinski dogodek, vedno zjutraj, vsi se zberejo v dnevni sobi, pravi Drago: »To je pravzaprav tisto, kar ostane od teh praznikov, igrače so kmalu v kakšni omari.«