Subvencije: Prihajajo nove podjetnice!

Program podjetniškega svetovanja za brezposelne ženske je opravilo 425 bodočih podjetnic.

Objavljeno
04. november 2016 18.37
Katarina Fidermuc
Katarina Fidermuc
Program podjetniškega svetovanja za brezposelne ženske je opravilo 425 bodočih podjetnic, 211 v spomladanskem krogu in 214 v jesenskem. Vse so dobile certifikat, ki jim odpira vrata do 5000 evrov državne subvencije, če podjetje ustanovijo v treh mesecih. Naše sogovornice Nataša Hudelja, Marinka Simončič in Nina Pristov so že stopile na podjetniško pot. Vse tri so izobraževanje opravile v prvem terminu.

Zadnji teden oktobra so v petih krajih po Sloveniji potekale zaključne predstavitve poslovnih modelov podjetnic začetnic, ki so opravile jesenski krog izobraževanja. Tako kot konec junija po spomladanskem krogu so bile zaključne prireditve v Novem mestu, Ljub­ljani, Novi Gorici, Mariboru in Celju. Brezposelne ženske, ki so se vključile v program, so po vnaprej objavljenih merilih izbrali na zavodu za zaposlovanje: dva od temeljnih pogojev sta bila vsaj tercialna stopnja izobrazbe in najmanj trije meseci registrirane brezposelnosti kandidatk.

»Prejemnice certifikata se morajo v 90 dneh po koncu izobraževanja samozaposliti na podlagi zaposlitvenega načrta, potem pa v osmih dneh od samozaposlitve na zavodu za zaposlovanje oddati vlogo za subvencijo,« pojasnjujejo na ministrstvu za delo. Od udeleženk prvega kroga izobraževanja je vlogo za subvencijo oddalo 172 novih podjetnic. »Tiste, ki tega še niso naredile, za subvencijo ne morejo več zaprositi, saj se je zanje rok iztekel. Dodati pa moram, da je približno 20 žensk iz spomladanske skupine že med izobraževanjem ali po njem našlo redno zaposlitev, zato se niso poskušale samozaposliti in pač niso oddale vloge za subvencijo,« pravi dolgoletna podjetnica in zdaj direktorica ljubljanske območne gospodarske zbornice Marta Turk, ki je bila hkrati mentorica in koordinatorka izobraževanja. Usposabljanje je izvajalo 18 strokovno usposobljenih mentorjev.

Različne poti do strank

Nataša Hudelja
iz Črnomlja, ki se je kot brezposelna z vsaj tercialno izo­brazbo izobraževala v spomladanskem terminu, je že ustanovila svoje podjetje. »Že vso svojo delovno kariero se ukvarjam s kadrovskim področjem, s kadrovskim svetovanjem, zato sem ustanovila podjetje za kadrovski menedžment, izobraževanje in poslovno svetovanje,« pravi sogovornica. Stranke išče po priporočilih, torej prek strank, ki so z njenimi storitvami zadovoljne in jo priporočajo še drugim. »Za zdaj pač delam na ta način. Ciljam predvsem na industrijska podjetja, se pravi proizvodna, na srednje velika in manjša,« pravi Hudeljeva. To je tržna niša, na katero se je osredotočila na začetku podjetništva. Kakovost podjetniškega izobraževanja, v katero se je vključila prek zavoda za zaposlovanje, jo je prijetno presenetila, priznava, da so bila njena pričakovanja manjša: »Izobraževanja so bila kakovostna. Vključevala so več vsebin, ki so mi pozneje res pomagale pri ustanovitvi podjetja in vodenju.« Pomembno je, dodaja, da zdaj ženske, ki so se prek tega programa spoznale, ostanejo povezane, se srečujejo ter svoja omrežja tkejo in širijo naprej: »Vse te povezave so pomembne. Same ne moremo uspeti, potrebujemo druga drugo – tako za strokovno sodelovanje, podporo in pomoč kot za spodbudo. Želim ostati v tej skupini, se povezovati, mrežiti in delati tako naprej.« Ni mogoče reči, pravi nova podjetnica iz Črnomlja, da je 5000 evrov subvencije velik znesek, saj to za podjetniški začetek ni dosti denarja, ni pa ta pomoč države nepomembna: »To je pozitivna spodbuda.«

Brezposelni nimajo prihrankov

Marinka Simončič
iz Krškega je bila že dlje časa brezposelna in je razmišljala o samozaposlitvi, ko so jo na zavodu za zaposlovanje povabili v podjetniško izobraževanje: »Razmišljala sem o samozaposlitvi, ker sem iskala ideje, možnosti za začetek podjetništva. Subvencija, ki smo jo pridobile prek izobraževanja, je bila za marsikatero poglavitni povod, da smo se vanj sploh vključile. Zelo težko se je že na začetku zadolžiti ali začeti iz nič, če nimaš prihrankov – in mi, ki smo že dolgo brezposelni, jih nimamo. To je bila za večino od nas glavna ovira, da bi se poskušale samozaposliti.« Tudi ona se je odločila ustanoviti s. p., tako kot večina kolegic iz programa. Kot podjetnica se bo preizkusila v peki pasjih piškotov, ker to že dela za svoje živali, vse, kar je naredila za druge, »pa je bilo z veseljem sprejeto«. Živali morajo jesti zdravo hrano, poudarja sogovornica, poleg tega je tudi med psi vse več alergij. Za zdaj svoje izdelke ponuja pretežno v Ljubljani in Krškem, razvija pa nove kanale za prodajo tudi drugje po Sloveniji, sčasoma bo razmišljala še o tujini. Piškote peče v obratu, ki so ga registrirali prav za to dejavnost, saj drugače niti ni mogoče. Za zdaj pri peki sodeluje s kolegico. Primerna prodajna mesta za njene izdelke so specializirane trgovine s pasjo hrano, ki jih išče po spletu in drugih kanalih, veliki trgovci pa ne, saj gre za butično proizvod­njo. Tudi Marinka Simončič želi ostati povezana z drugimi ženskami z izobraževanja: »To je kot neka podporna mreža na prostovoljni podlagi.«

Izkoristiti, kar že znaš

Nina Pristov
iz Ljubljane se je odločila, da bo podjetniško priložnost poiskala na področju, s katerim že ima izkušnje, v trženju in marketingu: »Preden sem prišla na zavod, sem imela službo za določen čas. Že kakšno leto pred izobraževanjem sem razvila svojo poslovno idejo. Imela sem srečo, da sem se sploh lahko vključila v program, saj so bila vsa mesta zelo hitro zapolnjena, tako da so me najprej zavrnili, potem pa se je eno le spraznilo.« Ustanovila je podjetje za internetni marketing – to pomeni, da izdeluje vse za promocijo podjetja prek interneta. Kot stranke so dobrodošli vsi, omejitev ni, a njena ciljna skupina so manjša podjetja, torej samozaposleni, s. p., tudi manjši d. o. o., ki imajo od tri do pet zaposlenih. »Večja podjetja imajo največkrat že svoje oblikovalce in marketinški oddelek, ki jim zagotavljajo te storitve, a naročniki izvajalce pogosto iščejo tudi med zunanjimi ponudniki,« dodaja Nina Pristov. Sama išče odjemalce prek različnih omrežij, hodi na dogodke, na katerih se zbirajo podjetniki, preverja možnosti za članstvo v podjetniških mrežah: »Nisem omejena samo na Slovenijo, ampak delujem globalno, ker je pri tem poslu je tako, da pošiljam prek interneta vse, kar naredim, torej ni regijskih omejitev.« Njena prednost pred konkurenco je, dodaja, da je po izobrazbi tržnica s 15-letnimi izkušnjami. Brez izobraževanja in subvencije, ki jo je pridobila, bržkone še ne bi imela svojega podjetja. Tudi ona želi ostati povezana z drugimi udeleženkami programa, poleg tega se tako kot druge še vedno zanaša na nasvete mentorice Marte Turk in drugih: »Več predavateljic nam je ponudilo, da se lahko za nasvete obrnemo nanje.«

Na trg le dobro pripravljeni

Ženske iz spomladanskega sklopa usposabljanja so za samozaposlitev izbrale različne dejavnosti, nam odgovarjajo na zavodu za zaposlovanje – računovodstvo, arhitekturo, osebne storitve, nepremičninske agencije, izobraževanje, prevajalstvo, oblikovanje, poslovno svetovanje in marketinško svetovanje: »Podobne dejavnosti imajo predvidene tudi kandidatke iz jesenskega sklopa usposabljanj.« Po besedah mentorice Marte Turk je bilo v drugi, jesenski skupini manj arhitekt in prevajalk, slednjih je bilo spomladi izrazito veliko, tako da je umestno vprašanje, ali si lahko vse zagotovijo svoj prostor na trgu. »Zanimivo se mi je zdelo, da ekonomistke niso prišle, ker bi hotele delati na tem področju, ampak so načrtovale izdelavo nakita,« dodaja sogovornica. In kaj svetuje ženskam, ki so s pridobljeno subvencijo že prestopile prvo stopnico v svet podjetništva in morajo zdaj poskrbeti, da se bo mlado podjetje obdržalo na trgu: »Zanje je zelo pomembno, da res upoštevajo nekaj osnovnih načelih, o katerih smo jih poskušali podučiti. Vsaj enkrat na leto morajo obvezno na strokovno pot v tujino, na kakšen sejem, povezan s svojim delovnim področjem, da vseskozi doživljajo zunanje dražljaje, prilož­nosti in možnosti. Ni dovolj, da hodijo na domače sejme. Ostati morajo povezane z omrežjem, ki so ga ustvarile.« Najpomembnejši pa je seveda trg, poudarja: bolje je izbrati izdelek, ki ni omejen na Slovenijo, na primer zaradi jezika, ampak je univerzalen, primeren za vso Evropo.