Poklic prodajalca so razvrednotili

V najširši javnosti je poslanec Čuš obudil spomin na leto 2003, ko so volivci sklenili, naj prodajalci v nedeljo počivajo.

Objavljeno
20. oktober 2017 20.32
Katarina Fidermuc
Katarina Fidermuc
Razprava o trgovini, ki jo je spodbudil predlog novele o prepovedi nedeljskega in prazničnega poslovanja trgovin, je pokazala na številne težave med delavci in delodajalci v dejavnosti trgovine. »Deregulacija poklica je položaj zaposlenih zelo poslabšala,« meni predsednik sekcije malih trgovcev pri gospodarski zbornici Jože Vencelj.

Poslanec Andrej Čuš poskuša z novelo zakona o trgovini, ki je zdaj v zakonodajnem postopku državnega zbora, omejiti obratovalni čas prodajaln ob nedeljah in praznikih – za te dni predlaga prepoved, a z obsežnimi izjemami. Vsem trgovcem dopušča šest delovnih nedelj na leto. Iz omejitve izvzema do 200 kvadrat­nih metrov velike družinske trgovine in enako velike prodajalne na posebnih lokacijah, recimo v starih mestnih jedrih, turističnih središčih, v hotelih in na letališčih. Izjema v njegovem predlogu so tudi bencinski servisi ob avtocestah in hitrih cestah. Kot države, ki so Sloveniji pri prepovedi nedeljskega in prazničnega dela lahko za zgled, poslanec omenja Nemčijo, Dansko, Norveško in Francijo, ki izvajajo različne režime omejitev. Poslanci državnega zbora bodo o noveli najprej opravili javno razpravo.

Oživeli so spomini

V najširši javnosti pa je poslanec Čuš obudil spomin na leto 2003, ko so volivci na referendumu s 57,5 odstotka glasov proti 41,7 odstotka sklenili, naj prodajalci nedelje preživljajo z družino, ne s kupci, izjeme pa so bile dopustne tudi takrat. Odpor proti nedeljskim nakupom se je nazadnje končal z dogovorom med sindikati zaposlenih v trgovini in njihovimi delodajalci. Odprta vrata so se hitro množila – tuje trgovske družbe, ki so prihajale na slovenski trg, so podaljševale odpiralni in obratovalni čas. To ni bil edini velik preobrat v slovenski trgovini po letu 2006. Leta 2015 je državni zbor na predlog, ki ga je pripravila vlada, glasoval za novelo zakona, s katero je izvedel deregulacijo poklica. Dotlej je pravilnik o izvajanju petega člena zakona o trgovini za dve tipični delovni mesti v trgovini, in sicer za poklic prodajalca in trgovskega poslovodje, predpisoval minimalno stopnjo izobrazbe: za prodajalca najmanj srednjo poklicno izobrazbo in za poslovodjo najmanj srednjo strokovno ali splošno srednjo izobrazbo. »Z deregulacijo so v resnici odpravili poklic prodajalca,« z obžalovanjem ugotavlja Jože Vencelj, lastnik družinskega podjetja s tehničnim blagom. Tudi sekretar Sindikata zaposlenih trgovine Slovenije omenja novelo iz leta 2015 kot vzrok za hitro razvrednotenje trgovskega poklica, ki se zdaj kaže tudi v nizkih plačah zaposlenih: »Vladi in delodajalcem je uspelo deregulirati poklic prodajalca, to pa pomeni, da izobrazba ni več pomembna. Vsakdo je lahko prodajalec. Mislim, da trgovske družbe že čutijo posledice tega nepremišljenega dejanja,« ugotavlja Ladislav Rožič. Razprava o nedeljskem in prazničnem delu prodajaln je torej pokazala, da se je v ozadju trgovine nakopičilo več težav, ki zaposlene odganjajo v druge dejavnosti, če le dobijo priložnost.

Nedelja naj bo prosta

»Poklic prodajalca so tako v resnici ukinili, čeprav v šolah izvajajo ta program. V velikih trgovinah samo še zlagajo blago na police. V majhnih še imajo drugačno vlogo, svetujejo strankam. Manjši trgovci imajo med zaposlenimi še vedno pretežno izučene prodajalce ali pa jih izučijo sami. V velikih trgovinah pomenijo samo še delovno silo, izobrazba ni pomembna, tudi če so visoko izobraženi z diplomo, polnijo police, enako kot nekvalificirani delavci. Sploh raje jemljejo ljudi brez izobrazbe, ne želijo si izobraženih. Zato pa so lahko tako slabo plačani,« ugotavlja Jože Vencelj, ki ima s trgovino več desetletij izkušenj. Kadri bežijo iz trgovin, dodaja, hodijo delat v Avstrijo: »Mislim, da bodo imeli veliki trgovci kmalu težave, no, saj jih že imajo, posebno v skladiščih, v logistiki, transportu, ne dobijo voznikov.« Sogovornik se še dobro spomni časov, ko sta si z ženo ustvarila družino: »Delala je v živilski trgovini. Vem, kaj to pomeni za žensko.« Osebno in kot predsednik sekcije malih trgovcev zagovarja prepoved nedeljskega in prazničnega obratovanja prodajaln: »Tudi iz socialnih vzrokov, zaradi družine, v katerih povzroča veliko stisk. Vrtci ob nedeljah in med prazniki ne delajo. Zato bi moralo omejitev podpreti tudi ministrstvo za družino in social­ne zadeve. Večina malih trgovcev zdaj dela tudi ob nedeljah in praznikih. Ne morejo si privoščiti, da ne bi, če pa ima konkurenca odprto. Tako lahko izgubijo stranke, tega pa se zelo bojijo.« Zato je, poudarja, edina možnost, da prepoved uvede zakon, ta pa naj tudi določi izjeme – recimo v turističnih krajih med sezono ali na odročnih območjih, kakršno je Trenta, kjer si turist drugače ne bo mogel privoščiti niti prigrizka. O noveli zakona so razpravljali tudi v sekciji malih trgovcev pri gospodarski zbornici: »Bili smo kar soglasni, da novelo podpiramo, izjeme pa naj se posebej določijo. Stališče je bilo, da ni nobenega problema, če so trgovine ob nedeljah in praznikih zaprte, zaposleni pa prosti kot vsi drugi državljani, ki ne delajo v poklicih, v katerih se nedeljskemu in prazničnemu delu res ni mogoče izogniti.« Ob nedeljah naj prodajalne zaprejo tudi bencinski servisi, predlagajo mali trgovci, prodajajo naj pač gorivo.

Poklic na preizkušnji

Zaradi deregulacije poklic prodajalca nima več prave veljave, opozarjajo v sindikatih, pa tudi pedagogi v ustanovah, ki izvajajo izobraževalne programe zanje. V šolskem letu 2015/2016 je trgovce izobraževalo 16 šol: imele so 388 dijakov, za manjši razred manj kot leto prej, ko jih je bilo 411. »Pri nas imamo dva prva letnika, v katerih je 57 dijakov, 37 deklet in 20 fantov,« pravi ravnateljica Ekonomske šole Celje, Gimnazija in srednja šola, Bernarda Marčeta. Na splošno je res, pravi, da se zanimanje mladih za ta poklic zmanjšuje. Zadovoljni so, da jim je kljub temu letos uspelo napolniti dva prva letnika: »Celje je znano po tem, da ima veliko prodajnih površin, če upoštevamo kvadratne metre na prebivalca, je v vrhu tudi na ravni države. To je gotovo razlog, da imamo dva raz­reda dijakov. Veliko se posvečamo praktičnem delu z njimi, tako da brez težav dobijo prakso v podjet­jih. Povsod so zadovoljni z njimi,« pravi sogovornica. Dodaja pa, da večina dijakov, ko končajo program za trgovce, ne gre v ta poklic, ampak nadaljujejo izobraževanje v programu za ekonomskega tehnika, nekateri se usmerijo v gostinstvo in druge poklice.

»Deregulacija poklica nam je gotovo naredila veliko slabega, ne samo nam, tudi gostincem. Še najbolj žalostno pa je, da jo podpirajo tudi delodajalci. Pri njih nimajo posebne prednosti dijaki, ki končajo šolo za trgovce. Morda imajo nekaj prednosti, da pridejo na razgovor, ampak potem delodajalci veliko bolj upoštevajo lastnosti, kot je recimo komunikativnost. Bolj kot znanje, ki ga je nekdo pridobil v šoli na tem področju,« ugotavlja Bernarda Marčeta.

Žal se trgovec zaradi več okoliščin uvršča med manj cenjene poklice in k temu po besedah sogovornice največ prispeva prav negotov delovni čas ter nedeljsko in praznično delo, zato poudarja: »Mladi ljudje, ki so v tem poklicu, sploh ne morejo imeti normalnega družinskega življenja. Menim, da bi morali biti ljudje toliko odgovorni in sposobni, da bi nujne stvari nabavili med tednom, tako da jim v nedeljo ne bi bilo treba po nakupih, sploh pa ne v tehnične trgovine ali po pohištvo.«

Fani Al-Mansour je ravnateljica Sred­nje poklicne in strokovne šole Bežigrad in predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije: »Vidim, da je malo zanimanja za izobraževanje za poklic prodajalca. Gotovo gre tudi za to, da trgovci kot prodajalce zaposlujejo ljudi, ki niso končali trgovske šole, in tako se je zmanjšal vpis v te programe. Nekdo se izobražuje, potem pa ne dobi zaposlitve v svojem poklicu, ker bi ga morali plačati bolje kot nekvalificirano delovno silo, ali pa raje vzamejo študente. Ker trgovske družbe zaposlujejo nekvalificirane delavce, poklic izgublja veljavo. Če greste v trgovino z avtodeli, boste tam morda naleteli na nekoga, ki se je izobraževal v avtoremontni delavnici.« Glede nedeljskega in prazničnega dela meni, da smo v Sloveniji »to zgodbo enkrat že zavili in odvili«, zdaj pa naj o tej temi odločajo tisti, ki jih zadeva, torej znotraj trgovine, ljudje, ki delajo v branži: »Za zaposlene v trgovini delo ob nedeljah in praznikih gotovo pomeni, da izginja njihov čas za druženje z domačimi.«