Poskrbite za svoje ravnovesje

Moje življenje je navzven idealno, piše bralka. A vanjo se je naselil strah, zaradi česar si ne zaupa več, skrbi jo, kako bo izpeljala dan. Odgovarja nova Nedelova svetovalka Tjaša M. Kos.

Objavljeno
06. februar 2019 09.00
Posodobljeno
06. februar 2019 09.00
Foto Shutterstock
Tjaša M. Kos
Tjaša M. Kos
Pozdravljeni! Stara sem 36 let, mama dveh majhnih otrok (tri in šest let). Moje življenje je navzven idealno. Pred enim letom smo se vselili v hišo, ki sva jo z možem zgradila na obrobju Ljub­ljane. Imam redno zaposlitev, delo, ki ga imam rada. Nedavno sem v službi napredovala, vidim, da moje delo cenijo, in želim upravičiti zaupanje. Vse stvari, o katerih sem sanjala, so se mi naposled uresničile in morala bi biti srečna.

Pred dobrimi tremi meseci pa se mi je zgodilo, da se mi je, ko sem bila z otrokoma sama doma, nenadoma zvrtelo. Srce mi je razbijalo, imela sem občutek, da bom izgubila zavest. Zelo sem se prestrašila. Poklicala sem moža, šli smo na urgenco, kjer so rekli, da je fizično z mano vse v redu. Nato sem šla še k svoji zdravnici. Preiskave niso pokazale nič posebnega. Zdravnica je pomislila, da gre za psihične vzroke.

Od takrat sem v hudi stiski. Strah me je, da se bo ponovilo. Bojim se, da bom omedlela, izgubila zavest ali da bom nenadoma naredila kakšno traparijo. Zato nočem biti sama z otrokoma. Nehala sem tudi voziti avto. Ne zaupam si več. V službi svoje delo neprestano preverjam, ničkolikokrat znova pregledam, kar naredim. To mi vzame ogromno časa in energije. Skrbi me, kako bom izpeljala dan. Od vseh teh skrbi slabo spim. Postala sem razdraž­ljiva in zadirčna, na otroke se večkrat neutemeljeno razjezim. Zato mi je zelo hudo. Tudi odnos z možem trpi. Občutek imam, da sem vsem v breme. Najbolj pa sama sebi. Ko sem po internetu iskala načine, kako naj si pomagam, sem postala še bolj zmedena in prestrašena. Hvaležna bi vam bila za kakšno usmeritev
. A.

image
Dr. Tjaša M. Kos
Draga A., namesto da bi uživali življenje, vas mučita tesnoba in strah. Ta razkorak še povečuje vašo stisko. Preplašeni ste, morda vas težijo celo občutki krivde ...

Najprej bi vam privoščila, da namesto očitkov zgradiva bolj sočutno razumevanje vaše zgodbe. Življenjski izzivi, ki ste jih opisali, so veliki. Gradnja hiše, dva majhna otroka, ob tem kariera oz. uspešno poklicno delovanje ... Vse to so veliki izzivi. Stvari, ki so sicer lepe, a nedvomno prinašajo s sabo tudi veliko stresa. Pomembno je, da ozavestite tudi ta vidik in neobsojajoče raziščete dejavnike, ki vas obremen­jujejo.


Obremenjeni ste, o tem ni dvoma. A svoje življenje lahko spremenite.
Ljudje se glede tolerantnosti glede stresa zelo razlikujemo. Nekateri so bolj odporni, drugi manj. Velika verjetnost je, da boste v svojem družinskem deblu našli posameznike, ki so se težje soočali z življen­jem. Včasih so rekli, da je kdo živčen, nervozen, bolan na živcih. Alkoholizem, promiskuiteta, razne oblike nasilja so bile potencialne posledice neprepoznavanja takšnih človeških stisk. Danes imamo veliko možnosti, da se bolj konstruktivno podpremo pri življenjskih izzivih.

Najprej je pomembno, da se nehate obtoževati in na ljubeč način sprejmete dejstvo, da ste v zahtevnem življenjskem obdobju, polnem izzivov. Večinoma držite škarje in platno v rokah vi. Marsikaj lahko naredite sami, da zmanjšate stresno obremenjenost in prekinete negativno spiralo, v katero ste se ujeli. Zaradi velikih obremenitev ste bili napeti in utrujeni. Zavrtelo se vam je. Tega ste se prestrašili, kar je razumljivo. Prevzel vas je strah, da boste izgubili nadzor, morda ste pomislili celo, da boste umrli.

Zaradi strahu se aktivira simpatikus, veja avtonomnega živčnega sistema, ki je povezana z vznemirjenjem. Njegov namen je priprava organizma na akcijo. Pospešita se srčni utrip in dihanje, prevodnost kože se poveča ipd. Skratka, nastopijo telesne spremembe, ki jih doživljamo kot strah ali tesnobo. Ko se prestrašimo, se aktivacija telesa še poveča … Lahko bi rekli, da ste se ustrašili lastnega strahu.

Stvari, ki se jih bojimo, se izogibamo. Tako ste se začeli izogibati številnim življenjskim situacijam. To pa strah še povečuje, ne odprav­lja. Izogibanje je glavni vir naraščanja strahu in vzdrževanja negativne spirale. Trenutno olajšanje, ki ga prinese, je medvedja usluga.

Hišo začnemo graditi pri temeljih. Podobno pot iz stiske začnemo pri enostavnih korakih. Pri vas je to skrb zase. Pomembno bo, da vzpostavite ravnotežje med obremenitvami in sprostitvijo. Morda je dobra ideja, da si vzamete list in zapišete nanj vse, kar vas obremenjuje – od konkretnih opravkov v gospodinjstvu in skrbi za otroke do strahov glede kompetentnosti pri delu.

Nato na drug list napišite vse stvari, aktivnosti, hrepenenja, ki vas sproščajo. Morda boste morali pobrskati po svoji osebni zgodovini. Kolikokrat si danes še vzamete čas za te prijetne stvari? Verjetno zelo zelo malokrat ... Na tretji list zapišite vire pomoči, ki jih imate. Kako se lahko razbremenite? Morda pomoč v gospodinjstvu, drugačna organizacija prevoza otrok …?

Upam, da vas bo ta vpogled navdihnil in motiviral, da začnete bolj aktivno skrbeti za svoje ravnovesje. Zanimivo je, čemu posvečamo čas. Na naših urnikih so delo, skrb za otroke, morda za ostarele starše – običajno pa ni nikjer sprostitve, druženja, romantičnega oddiha s partnerjem ... Kakšna škoda, kajne! Če nečesa ni na urniku – potem tega preprosto ni v naših življenjih.

Marsikomu se obnese, da si čas za sprostitev in druženje načrtuje. Na podoben način, kot si načrtujemo čas za delo.
Stres je mogoče regulirati na mnogo preprostih načinov. Zelo dostopna prva pomoč je lahko red­na kardiovaskularna vadba – torej hitra hoja, tek, kolesarjenje, plavanje. Raziskave so pokazale, da že 20 minut takšne redne aktivnosti na dan bistveno pripomore k dvigu razpoloženja in ublaži simptome psihičnih težav. Podobno dosegljiv ukrep je skrb za zdravo prehrano: redni, uravnoteženi obroki s čim manj predelane hrane in polnovred­nimi živili. Pomemben dejavnik je spanje. Poskrbite za t. i. spalno higieno: reden ritem span­ja, ob isti uri, po možnosti pred polnoč­jo, prezračena spalnica brez elektronskih naprav … Takšne okoliščine podpirajo regeneracijo.

To je nekaj idej, s katerimi si lahko za začetek pomagate. Torej sočuten odnos do sebe, skrb za sprostitev in prenehanje izogibanja. Če bi se stiska stopnjevala, pa bo smiselno, da razmislite o bolj konkretni strokovni pomoči. Pri težavah, kot jih opisujete, so se pokazali zelo učinkoviti pristopi s področja vedenjsko-kognitivne terapije in čuječnosti. Marsikaj najdete v prosto dostopni literaturi. Sprostitvene vaje, meditacija, joga … so prav tako lahko v pomoč.

Draga A., stiska, ki jo doživljate, je težka, a žal pogosta. Obstaja veliko preizkušenih načinov pomoči. Morda vam bo ta izkušnja spodbuda, da se ustavite, pretehtate svoje življenje, vrednote in naravnate kompas – na novo. Na večjo kakovost živ­ljenja!

***
Dr. Tjaša M. Kos je psihologinja, doktorica psihoterapevtske znanosti. Vprašanja ji lahko pošljete tudi na: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.