Potovanja za mlade in mlade po srcu
Zimzeleni hostli
Odpri galerijo
Takole slikajo obljubljeno Slovenijo bahrajnski mladini.
Foto arhiv Popotniškega združenja Slovenije
Drži, da je hostel prostor pod streho, kjer je mogoče poceni prenočevati, toda današnji so vse kaj drugega kot tisti, v katere so se mladi popotniki zgrinjali pred desetletji. Višji standard bivanja, več sob za manjše število ljudi z osebnimi sanitarijami, toda še vedno v povprečju nižje cene in – če gre za pravi mladinski hostel – klubska soba za druženje, to so njihove značilnosti danes. Pri nas jih je gotovo že več kot sto.
Tipičen hostel pri nas se oglašuje tudi z velikim dnevnim prostorom s televizorjem, knjižnico knjig in dvd-ploščkov in seveda brezplačnim brezžičnim dostopom do interneta, ki postaja osnovni standard. Običajno so tam tudi časopisi, družabne igre, pa kakšen namizni nogomet. V hostlih je mogoče dandanes v množici backpackerjev, s težkimi nahrbtniki otovorjenih gostov, najti popotnike različnih starosti. Med študentske skupine so pomešane družine z otroki, ljudje na poslovni poti in celo upokojenski pari.
Še bolj izrazito je takšno mešanje generacij v hostlih, ki niso člani mednarodne zveze mladinskih hostlov (Hostelling International – HI), ampak so od prvotne ideje prenočitvenega objekta za mlade obdržali le ime. Ni vsak hostel tudi mladinski, opozarja Igor Jurišič, predsednik Popotniškega združenja Slovenije, ki je včlanjeno v omenjeno zvezo. Nekateri s tem imenom gostijo poslovneže, drugi se prodajajo na airbnb in niti ne izpolnjujejo pogojev za naziv hostel, tretji imajo pretežno zasebne sobe z dvema ali tremi ležišči in temu ustrezno ceno, ki običajno nekajkrat presega ceno mladinskega hotela.
V Sloveniji je prenočitvenih objektov z nazivom hostel gotovo že čez sto. Na spletni strani Hostels.com, kjer je morda največji izbor tovrstne ponudbe, jih je samo v Ljubljani najti več kot 20, skupno jih je celo več kot 40, tik za glavnim mestom je Bled z 18, Obala z deseterico in še vsaj 20 mest po Sloveniji ima vsaj enega do tri. V mrežo Hostelling International, ki promovira potovanja mladih, je vključenih 36 hostlov po vsej državi. Največji med njimi je DIC (Dom Ivana Cankarja) v Ljubljani, ki lahko sprejme kar približno 600 gostov. Najmanjši je na Ljubnem ob Savinji s komaj 17 posteljami.
Ne vsi, a tudi »nemladinski« hostli včasih ponujajo izvrstno družabno ozračje, z obilico prireditev in ne bistveno višjimi cenami. Med takšnimi je v Sloveniji gotovo najbolj znan in v svetu uveljavljen hostel Celica, ki je v začetku meseca odprl prenovljene prostore.
Čeprav nosijo v imenu oznako, da gre za mladinski objekt, hostli mednarodne federacije nimajo nobenih starostnih omejitev za goste, z izjemo nemške dežele Bavarske, kjer je določena zgornja starost 30 let. To je pač starostna meja, do katere je evropska komisija še definirala mlade. Statistika sicer ugotavlja, da ima večina gostov, ki prenočujejo v hostlih, med 20 in 30 let, a tudi to ne velja za vse primere. Na Ljubnem ob Savinji denimo so gostje v povprečju tudi starejši, saj je tam malo turističnih nastanitev, v kakšni Ljubljani, kjer jih je v izobilju, pa starejšim ni treba niti misliti na prenočevanje v hostlu. V slovenskih članih mednarodnega združenja HI vsako leto prenočuje od dvesto tisoč do četrt milijona mladih. K tej številki je na debelo pripomogel hostel na Debelem rtiču s kar 670 ležišči. Od letos šteje pod hostel le manjši del zmogljivosti, zato utegne biti tudi skupno število prenočitev manjše.
Presenetljivo je, da na prvem mestu med gosti niso tujci, ampak Slovenci. Pravzaprav je tako tudi v hotelirstvu, a na to se rado pozablja, opozarja Igor Jurišič, šele za njimi so Avstrijci in Italijani, nato pa ne Nemci, ampak Angleži, Avstralci in Američani. Velikostni vrstni red pri mladih backpackerjih v hostlih nekoliko odstopa glede na splošno turistično statistiko.
Vsak hostel mora izpolnjevati določene standarde, ki jih zahteva HI, da se v okviru te zveze, ki je ena največjih svetovnih nevladnih organizacij za spodbujanje mobilnosti mladih, lahko tudi promovira. Prav zaradi udejanjanja te osnovne popotniške ideje se mladinski hostli, marsikdaj na izjemnih lokacijah v turističnih središčih ali svetovnih metropolah, kljub podobnim standardom, kakršne omogočajo dražje nastanitve, trdno držijo logike čim cenejše nastanitve.
Vendar je, če želi popotnik prenočevati v teh nastanitvah, dobro vnaprej preveriti, ali zahtevajo člansko izkaznico zveze. V Sloveniji tega ne zahtevajo, so pa s članstvom v zvezi cene običajno še za desetino nižje. V Ljubljani je mogoče tako, zdaj na vrhuncu sezone, prenočiti v skupinski sobi že za 15 evrov na noč, v zasebni dvoposteljni sobi pa za 18 evrov na noč. Rezervacije za posezonske mesece, denimo oktober, so še nižje, celo po 12 evrov na noč. Ni čudno, da v hostlih pogosto prebivajo tudi ljudje na začasnem ali sezonskem delu.
Poslanstvo, ki so ga že leta 1932 zapisali v ustanovno listino mednarodne organizacij HI, je namreč prav to: »S spodbujanjem izobraževanja mladih vseh narodnosti, še posebno pa tistih z manj možnostmi in sredstvi, s spodbujanjem k večjemu poznavanju, ljubezni in spoštovanju podeželja in cenjenju kulturnih vrednot krajev in mest na vseh koncih sveta, se zavezujemo zagotavljati youth hostle in druge namestitve, kjer ne bo razlikovanj med rasami, narodnostmi, barvo, vero, spolom, družbenimi razredi in političnim prepričanjem z namenom boljšega medsebojnega razumevanja doma in v tujini.«
Mednarodna federacija s sedežem v mestecu Welwyn Garden City v Angliji šteje 80 polnopravnih nacionalnih organizacij oziroma združenj in nekaj pridruženih članic. Hostelling International tako povezuje čez 4000 hostlov v skoraj vseh turističnih državah sveta, v katerih skupno prenoči več kot 40 milijonov ljudi na leto.
Tudi zaradi takšnega poslanstva se v času vse večje avtomatizacije v nastanitvenem turizmu hostli še držijo pravila, da poskušajo gostom osebno pomagati s kakršnimi koli informacijami. To pravilo ima sicer tudi svoje izjeme, in to so ure, ko je hostel zaprt. Marsikje po svetu se morajo gostje držati pravila, da se do določene ure vrnejo v prenočišče, drugače bodo ostali zunaj, ali si izposoditi ključ, za kar pa je treba plačati. V Italiji denimo so hostli zaprti med 12. in 15. uro popoldne, ko osebje čisti prostore in menja posteljnino. V tujini je sicer marsikje tako, da si gostje sami pripravijo ležišče s posteljnino, ki jo prevzamejo na recepciji, in so zato lahko stroški prenočevanja še nižji. Pri nas, pravi Jurišič, postelje še vedno pripravi osebje.
Veliko bolj mamljiva za popotnike je ponudba katarske organizacije, ki mlade na svoje stroške za 144 ur vabi v Katar: »V 144 urah si lahko ogledaš najboljše, kar Katar ponuja. Za prenočišče in notranje prevoze poskrbijo oni, ti moraš plačati samo potovanje do Katarja in nazaj. Na obisk se lahko odpraviš kadar koli v letih 2018 in 2019. V Katarju ni nikoli hladno, tudi dežuje redko. Tako lahko tudi januarja uživaš na 20 stopinjah.«
Ponudba je, žal, namenjena le mladim do 30. leta, a v katarski prestolnici Doha lahko vsakdo prespi v mladinskem hostlu že za 14 evrov v dvo- ali triposteljni sobi. Malo znano je, da lahko popotniki za zelo malo denarja solidno prespijo tudi v drugih državah Arabskega polotoka, ki slovijo po vrhunskih in pregrešno dragih hotelih. Predstavniki združenj mladinskih prenočišč iz Bahrajna, Egipta, Hrvaške in Slovenije so prav te dni v Zagrebu ugotavljali, da lahko navkljub pregovorno visokim cenam mladi popotniki v bližini Maname, prestolnice Bahrajna, natančneje v športnem mestu Isa, prenočijo v štiriposteljni sobi že za 23 evrov, v dvoposteljni pa od 27 evrov naprej. V pregovorno dragem Dubaju je mogoče prenočiti za le 20 do 30 evrov.
Te cene veljajo v poletnih mesecih, ko temperature presežejo tudi 50 stopinj Celzija ob visoki vlažnosti. Zagotovo pa so države na Arabskem polotoku zanimive med decembrom in marcem, ko se še zmerom brez težav sprehajamo v kratkih rokavih in kopamo v morju.
Prav tako, kot je puščava zanimiva za mlade iz Slovenije in Hrvaške, mladina iz arabskih, predvsem zalivskih držav hrepeni po našem zelenju ter potokih in jezerih. V bahrajnskem združenju mladinskih hostlov so pred kratkim predstavljali Slovenijo in za promocijo izbrali fotografijo suparjev na Ljubljanici, ker »pooseblja mladost, zelenje, čiste vode in slovensko prestolnico«.
Tipičen hostel pri nas se oglašuje tudi z velikim dnevnim prostorom s televizorjem, knjižnico knjig in dvd-ploščkov in seveda brezplačnim brezžičnim dostopom do interneta, ki postaja osnovni standard. Običajno so tam tudi časopisi, družabne igre, pa kakšen namizni nogomet. V hostlih je mogoče dandanes v množici backpackerjev, s težkimi nahrbtniki otovorjenih gostov, najti popotnike različnih starosti. Med študentske skupine so pomešane družine z otroki, ljudje na poslovni poti in celo upokojenski pari.
Še bolj izrazito je takšno mešanje generacij v hostlih, ki niso člani mednarodne zveze mladinskih hostlov (Hostelling International – HI), ampak so od prvotne ideje prenočitvenega objekta za mlade obdržali le ime. Ni vsak hostel tudi mladinski, opozarja Igor Jurišič, predsednik Popotniškega združenja Slovenije, ki je včlanjeno v omenjeno zvezo. Nekateri s tem imenom gostijo poslovneže, drugi se prodajajo na airbnb in niti ne izpolnjujejo pogojev za naziv hostel, tretji imajo pretežno zasebne sobe z dvema ali tremi ležišči in temu ustrezno ceno, ki običajno nekajkrat presega ceno mladinskega hotela.
V Sloveniji je prenočitvenih objektov z nazivom hostel gotovo že čez sto. Na spletni strani Hostels.com, kjer je morda največji izbor tovrstne ponudbe, jih je samo v Ljubljani najti več kot 20, skupno jih je celo več kot 40, tik za glavnim mestom je Bled z 18, Obala z deseterico in še vsaj 20 mest po Sloveniji ima vsaj enega do tri. V mrežo Hostelling International, ki promovira potovanja mladih, je vključenih 36 hostlov po vsej državi. Največji med njimi je DIC (Dom Ivana Cankarja) v Ljubljani, ki lahko sprejme kar približno 600 gostov. Najmanjši je na Ljubnem ob Savinji s komaj 17 posteljami.
Prostor za spodbujanje dialoga
Kakšna je torej razlika med hostlom in cenenim hotelčkom? Najlažji mogoč odgovor bi bil, da v hotelih standard določa razpoloženje, v hostlih pa je, ravno nasprotno, razpoloženje tisto, ki določa standard, preberemo na spletni strani popotniškega združenja. Tradicionalni hostel je namreč tudi in predvsem družabno stičišče, kjer se srečujejo in izmenjujejo izkušnje mladi. Družbene aktivnosti se ne dogajajo v sobah, ampak v skupnem klubskem prostoru, ki je duša nastanitve in v katerem poteka izmenjava informacij in se tkejo nova prijateljstva. Zato se v mladinski hostel radi vračajo tudi mladi po srcu, čeprav bi z lahkoto stanovali v kakšni dražji nastanitvi.Ne vsi, a tudi »nemladinski« hostli včasih ponujajo izvrstno družabno ozračje, z obilico prireditev in ne bistveno višjimi cenami. Med takšnimi je v Sloveniji gotovo najbolj znan in v svetu uveljavljen hostel Celica, ki je v začetku meseca odprl prenovljene prostore.
Čeprav nosijo v imenu oznako, da gre za mladinski objekt, hostli mednarodne federacije nimajo nobenih starostnih omejitev za goste, z izjemo nemške dežele Bavarske, kjer je določena zgornja starost 30 let. To je pač starostna meja, do katere je evropska komisija še definirala mlade. Statistika sicer ugotavlja, da ima večina gostov, ki prenočujejo v hostlih, med 20 in 30 let, a tudi to ne velja za vse primere. Na Ljubnem ob Savinji denimo so gostje v povprečju tudi starejši, saj je tam malo turističnih nastanitev, v kakšni Ljubljani, kjer jih je v izobilju, pa starejšim ni treba niti misliti na prenočevanje v hostlu. V slovenskih članih mednarodnega združenja HI vsako leto prenočuje od dvesto tisoč do četrt milijona mladih. K tej številki je na debelo pripomogel hostel na Debelem rtiču s kar 670 ležišči. Od letos šteje pod hostel le manjši del zmogljivosti, zato utegne biti tudi skupno število prenočitev manjše.
Presenetljivo je, da na prvem mestu med gosti niso tujci, ampak Slovenci. Pravzaprav je tako tudi v hotelirstvu, a na to se rado pozablja, opozarja Igor Jurišič, šele za njimi so Avstrijci in Italijani, nato pa ne Nemci, ampak Angleži, Avstralci in Američani. Velikostni vrstni red pri mladih backpackerjih v hostlih nekoliko odstopa glede na splošno turistično statistiko.
Vsak hostel mora izpolnjevati določene standarde, ki jih zahteva HI, da se v okviru te zveze, ki je ena največjih svetovnih nevladnih organizacij za spodbujanje mobilnosti mladih, lahko tudi promovira. Prav zaradi udejanjanja te osnovne popotniške ideje se mladinski hostli, marsikdaj na izjemnih lokacijah v turističnih središčih ali svetovnih metropolah, kljub podobnim standardom, kakršne omogočajo dražje nastanitve, trdno držijo logike čim cenejše nastanitve.
Vendar je, če želi popotnik prenočevati v teh nastanitvah, dobro vnaprej preveriti, ali zahtevajo člansko izkaznico zveze. V Sloveniji tega ne zahtevajo, so pa s članstvom v zvezi cene običajno še za desetino nižje. V Ljubljani je mogoče tako, zdaj na vrhuncu sezone, prenočiti v skupinski sobi že za 15 evrov na noč, v zasebni dvoposteljni sobi pa za 18 evrov na noč. Rezervacije za posezonske mesece, denimo oktober, so še nižje, celo po 12 evrov na noč. Ni čudno, da v hostlih pogosto prebivajo tudi ljudje na začasnem ali sezonskem delu.
Ideja boljšega medsebojnega razumevanja
»Slišati je pripombe, češ zakaj hostel, kakršen je Dijaški dom Tabor, tako rekoč v središču Ljubljane, vzdržuje tako nizke cene in je s tem nelojalna konkurenca drugim,« pravi Igor Jurišič in pojasni: »Prav zato, ker sledi interesom mladih, da lahko poceni prespijo in jim ostane nekaj več denarja za raziskovanje Ljubljane in druga potovanja.«Poslanstvo, ki so ga že leta 1932 zapisali v ustanovno listino mednarodne organizacij HI, je namreč prav to: »S spodbujanjem izobraževanja mladih vseh narodnosti, še posebno pa tistih z manj možnostmi in sredstvi, s spodbujanjem k večjemu poznavanju, ljubezni in spoštovanju podeželja in cenjenju kulturnih vrednot krajev in mest na vseh koncih sveta, se zavezujemo zagotavljati youth hostle in druge namestitve, kjer ne bo razlikovanj med rasami, narodnostmi, barvo, vero, spolom, družbenimi razredi in političnim prepričanjem z namenom boljšega medsebojnega razumevanja doma in v tujini.«
Mednarodna federacija s sedežem v mestecu Welwyn Garden City v Angliji šteje 80 polnopravnih nacionalnih organizacij oziroma združenj in nekaj pridruženih članic. Hostelling International tako povezuje čez 4000 hostlov v skoraj vseh turističnih državah sveta, v katerih skupno prenoči več kot 40 milijonov ljudi na leto.
Tudi zaradi takšnega poslanstva se v času vse večje avtomatizacije v nastanitvenem turizmu hostli še držijo pravila, da poskušajo gostom osebno pomagati s kakršnimi koli informacijami. To pravilo ima sicer tudi svoje izjeme, in to so ure, ko je hostel zaprt. Marsikje po svetu se morajo gostje držati pravila, da se do določene ure vrnejo v prenočišče, drugače bodo ostali zunaj, ali si izposoditi ključ, za kar pa je treba plačati. V Italiji denimo so hostli zaprti med 12. in 15. uro popoldne, ko osebje čisti prostore in menja posteljnino. V tujini je sicer marsikje tako, da si gostje sami pripravijo ležišče s posteljnino, ki jo prevzamejo na recepciji, in so zato lahko stroški prenočevanja še nižji. Pri nas, pravi Jurišič, postelje še vedno pripravi osebje.
Tudi Dubaj postane dostopen
V skladu s svojim poslanstvom združevanja mladih združenje HI organizira tudi številne dejavnosti, od športnih dogodkov do interaktivnih razstav. Vsak hostel izvaja tudi svoje dejavnosti, že nekaj let pa v združenju pripravljajo skupno kampanjo Spanje za mir – prebudi se v boljši svet, ki doseže vrhunec 21. septembra ob svetovnem dnevu miru. Letos bodo mladi popotniki iz Ljubljane pošiljali na različne naslove v svetu razglednice miru.Veliko bolj mamljiva za popotnike je ponudba katarske organizacije, ki mlade na svoje stroške za 144 ur vabi v Katar: »V 144 urah si lahko ogledaš najboljše, kar Katar ponuja. Za prenočišče in notranje prevoze poskrbijo oni, ti moraš plačati samo potovanje do Katarja in nazaj. Na obisk se lahko odpraviš kadar koli v letih 2018 in 2019. V Katarju ni nikoli hladno, tudi dežuje redko. Tako lahko tudi januarja uživaš na 20 stopinjah.«
Ponudba je, žal, namenjena le mladim do 30. leta, a v katarski prestolnici Doha lahko vsakdo prespi v mladinskem hostlu že za 14 evrov v dvo- ali triposteljni sobi. Malo znano je, da lahko popotniki za zelo malo denarja solidno prespijo tudi v drugih državah Arabskega polotoka, ki slovijo po vrhunskih in pregrešno dragih hotelih. Predstavniki združenj mladinskih prenočišč iz Bahrajna, Egipta, Hrvaške in Slovenije so prav te dni v Zagrebu ugotavljali, da lahko navkljub pregovorno visokim cenam mladi popotniki v bližini Maname, prestolnice Bahrajna, natančneje v športnem mestu Isa, prenočijo v štiriposteljni sobi že za 23 evrov, v dvoposteljni pa od 27 evrov naprej. V pregovorno dragem Dubaju je mogoče prenočiti za le 20 do 30 evrov.
Te cene veljajo v poletnih mesecih, ko temperature presežejo tudi 50 stopinj Celzija ob visoki vlažnosti. Zagotovo pa so države na Arabskem polotoku zanimive med decembrom in marcem, ko se še zmerom brez težav sprehajamo v kratkih rokavih in kopamo v morju.
Prav tako, kot je puščava zanimiva za mlade iz Slovenije in Hrvaške, mladina iz arabskih, predvsem zalivskih držav hrepeni po našem zelenju ter potokih in jezerih. V bahrajnskem združenju mladinskih hostlov so pred kratkim predstavljali Slovenijo in za promocijo izbrali fotografijo suparjev na Ljubljanici, ker »pooseblja mladost, zelenje, čiste vode in slovensko prestolnico«.
