Big Berry: »nasad« novega turizma

V belokranjskem Big Berryju skorajda ni obiskovalca, ki ne bi osupnil nad notranjostjo.

Objavljeno
07. julij 2017 17.41
Karina Cunder Reščič
Karina Cunder Reščič
V Nedelovi poletni akciji vam predstavljamo najzanimivejše slovenske glampinge – letovišča, kjer so udobje, celo razkošje bivanja neposredno v naravi povzdignili na novo raven. Tokrat imamo zgodbo z Bele krajine. V času, ko si podjetno vsak dodaja besedo glamping, se je pri Big Berryju pravzaprav otepajo in iščejo čisto novo opredelitev. Za zdaj: lifestyle kampiranje.

Smo ob Kolpi, eni glavnih »žil«, ki napaja turistične ambicije tega dela Slovenije in kjer se na več mestih aktivno ukvarjajo z novimi načini in storitvami, ki se prilagajajo individualnosti gostov. Primostek je zanimiv primer prenašanja novih idej v staro okolje.

              Osupnili bi, kako prostorne so te mobilne hiške v resnici. Foto Uroš Hočevar

 

Zgodba o veliki jagodi

Vasica tik ob sotočju rek Lahinje in Kolpe je bila od nekdaj znano lokalno letovišče, kamp starega kova, kamor so, kot beremo v zapisih iz prejšnjega časa, hodili predvsem Iskrini delavci in domačini. Ko je Iskra pred nekaj leti kamp prodala, je na njegovem mestu zraslo nekaj izrazito drugačnega. Prostor je kupilo podjetje Hosekra in postavilo letovišče s svojimi mobilnimi hiškami ter lani začelo graditi zgodbo o veliki jagodi, Big Berry. To je ime za hiške kot take, hkrati pa mednarodna ekipa predvsem študentov snuje franšizo. Pomeni: nekdo, ki bo kupil mobilno hiško, bo lahko hkrati dobil celoten načrt, kako »postaviti destinacijo«, čemur zdaj v Big Berryju rečejo lifestyle kampiranje. Besede glamping ne marajo, hkrati pa je treba reči, da vse elemente tega pač imajo in zato smo pri njih tudi mi.

Zapeljali smo se na sotočje Lahinje in Kolpe. Foto Uroš Hočevar



Podoba Big Berryja v Primostku odstopa od vtisa, ki si ga prizadevajo doseči v večini drugih slovenskih letovišč, kjer se ukvarjajo z luksuznimi oblikami kampiranja. Hiške marsikoga spominjajo na vojaške barake, vendar ne bijejo v oči in so dobro zasnovane. Skoraj ni obiskovalca, ki ne bi osupnil nad notran­jostjo: niti malo občutka utesnjenosti ni, kar človek sicer zlahka doživi v majhnih objektih.

 

Kopalnica, kot se šika. Foto Uroš Hočevar


Pri sodobnem oblikovanju, večinoma izjemno izčiščenem, je težko igrati na občutek domačnosti, detajlom pa se posveča: v Big Berryju so na primer hiške nekoliko različnih barv – takih, ki se ujemajo z lubjem drevesa, ki raste najbližje. Pozoren obiskovalec tudi opazi, da so na raznih nepričakovanih mestih našiti gumbi – na stolih, na hlačah Ane Iskra, ki nam je razkazovala letovišče ... in seveda na koncu to le povežemo z gumbom, ki ga ima blagovna znamka v logotipu. Gumb kot nekaj, kar stvari povezuje, drži skupaj, je okrogel kot jagoda, hkrati pa ima možnost za to, da je drugačen, pravijo.



Z vseh koncev sveta

V Primostku smo spoznali tudi navdušujočo ekipo: v stavbi, ki je nadomestila »kafič« v starem kampu, je za mizo sedelo dvanajst mladih iz nekaj različnih držav. To so ljudje, ki razmišljajo o franšizi Big Berry. Gre za pripravnike, študente, ki jih zanimajo razvijanje blagovnih znamk in turizem ter sodobni načini marketinga, kajti to letovišče deloma tudi je: laboratorij za proučevanje, kako se nekatere rešitve, ki so pomembne za uspeh mobilnih hišic, obnesejo v praksi. Zato tudi niso zelo odvisni od tega, koliko hišk je rezerviranih, pravijo, čeprav to je čisto normalno letovišče in vsakdo lahko pride kadar koli. Prizadevajo pa si, da gostijo čim več ljudi, ki potem glas o njih raznesejo po svetu. Marsikaj koristnega za celoten slovenski turizem bi se dalo povzeti po tej ekipi, denimo delo na sodobnih družbenih omrežjih: gostili so že več kot 120 blogerjev, instagramerjev, novinarjev.

Prihajajo številni blogerji. Foto Uroš Hočevar


Pripovedujejo, da je zdaj to posel z zvezdami; tisti, ki imajo največ sledilcev, svoje obiske zaračunavajo, vsekakor pa gre za kompenzacije: vabilu za nekaj dni ob Kolpi, pri čemer ekipa BB organizira ves dan ogledov in izkušenj iz okolja, pričakovano sledi poročilo na družbenih omrežjih. Ana Iskra, ki je iz Hrvaške, pripoveduje, da zaradi tega pozna Belo krajino že veliko bolje kot svojo domovino in da skoraj ni kotička, kamor blogerjev še niso peljali. Ko pa jim je zmanjkalo Bele krajine, so jih začeli voziti širše po Sloveniji. Dokaz, da se res trudijo s predstavitvijo in povezavami z lokalno skupnostjo, prinese v košarici za zajtrk: same lokalne dobrote na čelu s paketkom krškopoljske salame. Majhnim. Z dobavitelji so se namreč dogovorili za minia­turice; veliko manjše embalažice, kot smo jih vajeni, da je čim manj ostankov hrane, ki bi jih morali vreči stran.

Velika jagoda se v simpatičnih detajlih pojavlja povsod. Foto Uroš Hočevar




Obisk v Big Berryju: zanimiv. Vaja v razmišljanju o tem, kaj vse sodobni turizem je.

Čisto na koncu pa tri pomembna vprašanja strokovnjakov s področij, ki se pojma luksuznega kampiranja tako ali drugače dotikajo: Blaža Budje, arhitekta iz biroja Jereb in Budja arhitekti, Ladeje Godina Košir, voditeljice in direktorice platforme Circular Change, in Jane Apih, direktorice zavoda Tovarna trajnostnega turizma, Good­Place. Odgovarja Ana Iskra.

Avgusta boste o tem, kateri slovenski glamping je najbolj zanimiv, odločali bralci, mi pa vam bomo vsak teden poskušali približati enega, ki prinaša svoj košček mozaika v to dokaj pisano zgodbo brez jasnih definicij.

Tri ključna vprašanja

Razvrstite tri pojme po pomembnosti, kakor ste jih pri snovanju glampinga doživljali sami: kontekst prostora, uporabnost, lepota. Zakaj je prvi po vrsti pomembnejši od drugih dveh? (Budja)

Trije pojmi, ki bi jih izpostavila sama, so potencial lokacije (regije), enaka nacionalna vizija in vizija blagovne znamke Big Berry ter individual­na želja gosta/kupca, ki želi raznovrstno ponudbo. Potencial regije je tisto, kar je BB najbolje izkoristil in imel od tega največ koristi. Naša prednost je, da smo kot inovativen produkt prišli v tuj kraj, ki je čakal, da se vrne v dogajanje in se oživita drobna obrt in dejavnost. Vse, kar smo do zdaj naredili, je bilo »nedestruktivno« in je bilo usmerjeno k promociji regije in čiste narave, k čemur slovenski turizem tudi teži.

Kaj je vaša nosilna zgodba doživetja in kako obljubo tega doživetja izpolnite (Apih)?

Mi predvsem ponujamo in promoviramo povezanost z lokalno skup­nostjo. Promoviramo lepote destinacije, kot je Kolpa, pa tudi ljudi in aktivnosti, ki to skupnost predstavljajo. Vsakemu gostu ponudimo avtentično izkušnjo tradicionalnih vrednost, kar si navsezadnje vsi tudi dobro zapomnijo.

 

Ste pri snovanju koncepta glampinga upoštevali edinstvenost okolja, v katero ga umeščate, in kako se to kaže v (trajnostni) zasnovi objektov in pripadajočih storitev? (Godina Košir)

Od samega začetka naravo cenimo in menimo, da ima posebno energijo, ki nam je omogočila kakovostno in bogato gradnjo blagovne znamke. Izkušnja, ki jo ponujamo in jo bomo tudi na naših prihodnjih novih lokacijah, brez okolja ne obstaja, pri čemer so to tako narava sama kot ljudje, ki zanjo skrbijo. Naš koncept noče biti privzdignjen nad lokacijo ali izstopati iz nje, ampak se želi z njo stopiti, zato imamo tudi tri tipe hišk, ki se po videzu in barvi popolnoma razlikujejo med seboj ravno zato, da se z naravo lahko zlijejo in z njo in skupnostjo živijo.