Prelomnica v boju z nevarno boleznijo

Z novim cepivom, ki naj bi za štiri desetine zmanjšalo možnost izbruha malarije, bodo najprej cepili 360.000 afriških otrok.

Objavljeno
27. april 2019 14.00
Posodobljeno
27. april 2019 14.00
Malarija najbolj ogroža otroke, zato so najprej začeli cepiti njih. FOTO: AFP
Gorazd Utenkar
Gorazd Utenkar
Malarija sicer ne spada med deset najpogostejših vzrokov smrti na svetu, med katerimi suvereno vladajo srčno-žilne bolezni in kapi. Vendar kljub temu vzame približno pol milijona življenj na leto. Ker preprečevanje bolezni temelji predvsem na preprečevanju pikov komarjev prenašalcev in zdravljenju, je projekt, ki so ga ta teden začeli izvajati v Malaviju, državi na jugovzhodu Afrike, izjemno pomemben. S cepljenjem naj bi namreč zaščitili ljudi, da bolezen sploh ne bi izbruhnila.

Malarija je huda bolezen, ki se pri človeku izraža z vročino, utrujenostjo, bruhanjem in glavobolom. Na leto za njo zboli več kot 200 milijonov ljudi, devet desetin v Afriki. Kar dve tretjini obolelih so otroci, mlajši od 15 let. V hudih primerih, ogroženi so predvsem bolniki, ki so bolj občut­ljivi zaradi kakšnih drugih vzrokov, se bolezen lahko konča s komo in smrtjo. Povzroča jo enocelična parazitska pražival iz roda plazmodijev, prenašajo pa jo predvsem tropske vrste komarjev.

217
milijonov ljudi je leta 2017 zbolelo za malarijo
435.000
jih je umrlo
65
odstotkov manj ljudi umre za to boleznijo zdaj, kot jih je na začetku 21. stoletja


Ker teh komarjev v večini razvitih državah ni, so boj proti malariji dolgo puščali ob strani. Stvari so se začele resno spreminjati šele v poznem 20. stoletju. Velike zasluge za to, da je malarija prišla v zavest zahoda kot huda in smrtonosna bolezen, ima fundacija enega najbogatejših ljudi na svetu Billa Gatesa in njegove žene Melinde Gates. V boj proti malariji je samo v prvi polovici tega desetletja vložila približno 1,5 milijarde dolarjev (1,3 milijarde evrov) in veliko storila tudi za ozaveščanje.


image
Velike zasluge za to, da je malarija prišla v zavest zahoda kot huda in smrtonosna bolezen, imata tudi Bill Gates in njegova žena Melinda. Za ozaveščanje sta doslej prek svoje fundacije namenila 1,3 milijarde evrov. FOTO: Reuters


Afriški projekt


Zaradi malarije so ogrožene predvsem tropske države v podsaharski Afriki in Sahelu ter precej manj v južni in jugovzhodni Aziji. Zato ni nenavadno, da so cepivo proti njej po dolgih letih razvoja, v katerega vložili približno milijardo evrov, začeli uporabljati prav v eni od najbolj ogroženih, Malaviju na jugovzhodu Afrike. Za tamkajšnje razmere majhna država – velika je za šest Slovenij in ima devetkrat toliko prebivalcev – je ena najmanj razvitih na svetu, njeno gospodarstvo temelji na kmetijstvu, ljudje imajo kratko življenjsko dobo – povprečno 50 let –, smrtnost otrok je visoka, prav tako je razširjen aids. Z virusom HIV je okužena skoraj desetina odraslih, približno 27.000 jih umre zaradi posledic te bolezni, ki zaradi učinkovitih zdravil v razvitem svetu pokoplje le še redke.

Zaradi učinkovitega zdravljenja in zaščitnih ukrepov, kakršni so zatiranje gojišč komarjev in mreže proti njim na posteljah, upada tudi število smrti zaradi malarije. »V zadnjih 15 letih smo bili priča, kako lahko pomagajo mreže proti komarjem na posteljah in drugi ukrepi za nadzor bolezni. Vendar je napredek na nekaterih območjih zastal ali pa se je trend celo obrnil na slabše. Zato potrebujemo nove ukrepe za boj proti malariji in cepivo je eden najbolj obetavnih,« je ob začetku cepljenja povedal generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), Etiopijec Tedros Adhanom Ghebreyesus.

Cepivo sta razvila britanski farmacevtski gigant GlaxoSmithKline in neprofitna ameriška zdravstvena organizacija PATH oziroma njen del PATH Malaria Vaccine Initiative, ki jo z milijonskimi donacijami izdatno financira tudi fundacija zakoncev Gates. Preizkušanje cepiva Mosquirix je trajalo pet let, uporabili so ga pri 15.000 ljudeh v sedmih državah.

Preizkušanje cepiva je trajalo pet let, uporabili so ga pri 15.000 ljudeh v sedmih državah.


Izidi preizkusov so bili zelo obetavni. Sicer še zdaleč ne prepreči vseh primerov malarije, ampak zmanjša možnost izbruha bolezni za približno štiri desetine, kar je daleč najboljši dosežek od vseh dosedanjih testnih cepiv. Ker gre samo za delno zaščito, bodo morali tudi cepljeni še vedno uporabljati dodatno zaščito, kot je mreža proti komarjem na posteljah. Za učinkovit boj proti malariji države seveda ne bodo smele opustiti zatiranja komarjev kot prenašalcev bolezni. Poleg tega so pri testiranjih ugotovili, da je cepivo varno, in evropski regulatorji so leta 2015 izdali dovoljenje za uporabo.

image
Štirje odmerki po natančnem urniku za 40-odstotno zaščito. FOTO: AFP


Cepljenje se je nenaključno začelo ta teden, saj je 24. april svetovni dal malarije. Poleg Malavija sodelujeta v pilotnem projektu tudi Gana in Kenija. V treh državah bodo v prihodnjih tednih cepili 360.000 otrok, starih dve leti in manj. Tako bodo dobili več podatkov o učinkovitosti cepiva in tudi o tem, ali je trenutni način cepljenja primeren. Mosquirix je treba namreč za doseganje učinka vbrizgati otrokom štirikrat po natančnem urniku, kar je zelo težko zagotoviti že v bistveno bolj urejenih okoljih, kot je podeželje revne afriške države. Čeprav je proticepilske histerije tam, kjer otroci zaradi raznih bolezni res množično umirajo, precej manj kot v Evropi. Na primer v Sloveniji.


Velika pričakovanja


Zadnji podatki o davku malarije so spodbudni, a hkrati zbujajo skrb. Po podatkih WHO se je število primerov bolezni v letu 2017 v primerjavi z letom prej povečalo za dva milijona na 217 milijonov obolelih. Umrlo je 435.000 ljudi. Poleg tega je vedno več povzročiteljev bolezni odpornih proti zdravilom; najbolj učinkovit je sicer artemizinin iz pelina, za odkritje katerega v zgodnjih 70. letih prejšnjega stoletja je kitajska farmacevtka Tu Youyou – menda je bilo zdravilo sad proučevanja sestavin pripravkov tradicionalne kitajske medicine – leta 2015 dobila Nobelovo nagrado za medicino. Optimizem pa vzbuja predvsem podatek, da se je število mrtvih zaradi malarije v 21. stoletju zmanjšalo za skoraj dve tretjini.

Malavija, Kenije in Gane za veliki pilotni projekt cepljenja seveda niso izbrali po naključju. Vse tri države ležijo na območju, kjer je bolezen najbolj razširjena, poleg tega ukrepe proti njej, na primer z insekticidi obdelane mreže proti komarjem na posteljah, uporabljajo že dolgo.

GlaxoSmithKline ni neprofitna organizacija in s cepivom gotovo nima samo človekoljubnih ciljev.


Od projekta oziroma novega cepiva si veliko obetajo tudi drugi. Vodja PATH Steve Davis je začetek cepljenja označil kot zgodovinsko prelomnico. Vendar je dodal, da je to samo ena od številnih inovacij, ki bodo nujne, da izkoreninijo malarijo. Vodja proizvodnje cepiva Mos­quirix pri korporaciji GlaxoSmithKline Thomas Breuer je podobno optimističen. Po njegovem bo »prvo cepivo proti malariji na svetu pomagalo zmanjšati posledice enega najtežjih globalnih zdravstvenih bremen«. Pri tem je treba poudariti, da GlaxoSmithKline seveda ni neprofitna organizacija kot PATH in s cepivom gotovo nima samo človekoljubnih ciljev. Na območju, kjer se je mogoče okužiti s povzročiteljem malarije, živi več kot tri milijarde ljudi, torej tri milijarde potencialnih strank za po štiri odmerke cepiva.

Grožnja

Malarija je še vedno pretežno bolezen tropskih krajev, a se to lahko spremeni. Širitev drugam bi seveda lahko omogočile podnebne spremembe. Tropske vrste komarjev, ki prenašajo povzročitelje, ne prenesejo nižjih temperatur, zato v zmernem podnebju, kjer je večina razvitih držav, ne preživijo. Zato se zdi logično, da bi se z višjimi temperaturami kot posledico segrevanja ozračja lahko razširili tudi na območja z doslej bolj zmernim podneb­jem.

Vendar je preučevanje mogočih posledic globalnega segrevanja izjemno kompleksno področje, na katerem logični sklepi ne pomenijo kaj dosti, zato je vsaj za zdaj pretirana panika odveč. Da pa možnost širitve tropskih vrst obstaja, dokazujejo tigrasti komarji. Ta vrsta je izvorno iz tropskih dežel jugovzhodne in južne Azije – kjer živijo tudi anofelesi oziroma komarji mrzličarji, prenašalci malarije –, vendar se je dobro prilagodila na celinsko podnebje v Evropi, kamor so jih verjetno prinesli v avtomobilskih pnevmatikah. Že vrsto let živijo tudi v Sloveniji.