Preventivno sežiganje knjig

Po ameriških preventivnih vojnah, v katerih vselej umirajo predvsem nedolžni civilisti, si je zahodna civilizacija zdaj omislila še »preventivno sežiganje knjig«. Kot v kakšnem srednjem veku. Tako je namreč svojo zgodbo opisala ugledna ameriška profesorica političnih ved Karen Dawisha, ena največjih ameriških poznavalk Vzhodne Evrope in Rusije, ki je o tem napisala že vrsto znanstvenih knjig. Kar sedem jih je denimo izšlo pri ugledni britanski založbi Cambridge University Press. Letos naj bi tam izšla še njena osma knjiga, toda zaradi tematike, ki se je je lotila, so se v založbi odločili, da raje ne bodo tvegali. Ugledna znanstvenica je bila šokirana. To britansko potezo je brez dlake na jeziku razglasila za »preventivno sežiganje knjig« in brž poiskala ameriškega založnika. Knjigo je tako ta mesec izdala založba Simon & Schuster.

Za kakšno knjigo torej gre? Njen naslov je sila zgovoren: Putinova kleptokracija ali kdo v resnici vlada Rusiji? Karen Dawisha je gradivo zanjo zbirala pet let. Zanimale so jo predvsem korenine sodobne ruske korupcije, še zlasti povezave med nekdanjimi agenti KGB, Kremlju lojalnimi poslovneži in organiziranim kriminalom. Pri Cambridge University Press bi morala iziti to pomlad. Ob pravem času, saj je zgodba zaradi ruske zasedbe Krima, vojne proti Ukrajini in sankcij proti Putinovim tovarišem, ki so omenjeni tudi v knjigi, postala še kako aktualna. Toda potem so se začele težave. V britanski založbi so se resno zbali možnih pravnih posledic objave. Predvsem tožb, zaradi katerih bi bila hiša lahko ob milijone funtov. Pravni oddelek je zato kar nekaj mesecev tehtal, kaj storiti. In ko so ugotovili, da »knjige ni mogoče znova napisati na način, ki bi bil dovolj udoben za založbo«, so se odločili, da je raje ne bodo natisnili.

Ugledna profesorica je bila seveda ogorčena nad odločitvijo. V pismu založbi je spomnila, da sta tak strah pred tožbami in zaradi njega »preventivno sežiganje knjig« nevzdržna. Mar to pomeni, da na britanskih tleh odslej ne bo več mogoče objaviti znanstvenih knjig, ki se ukvarjajo z raziskovanjem korupcije? Španski tožilec José Grinda Gonzáles je pred časom denimo javno zapisal, da je ruska vladajoča elita povezana z organiziranim kriminalom. S kriminalci – in oligarhi – je bil sklenjen nekakšen posel, po katerem oblast ne bo preganjala tistih skupin, ki bodo sodelovale s Kremljem.

Karen Dawisha je založbo spomnila, da ruski oligarhi brez vsakršnih težav kupujejo nepremičnine v londonski Belgraviji. Putinovi agenti nekaznovano ubijajo disidente na Piccadillyju. Kremeljska nomenklatura v britanskih bankah pere umazan denar, tod šola svoje otroke in skriva cele družine, Cambridge University Press pa se boji znanstvene knjige, ki govori o vsem tem. Res narobe svet, ko knjiga postane nevarnejša od mafije ...

Britanska založba je knjigi s to nerazumljivo potezo naredila prav neverjetno reklamo. Karen Dawisha v njej zelo natančno analizira procese, ki so pripeljali do zdajšnje korporativistične, kleptokratske in avtokratske države, v kateri je vsa oblast v rokah ozke elite, tesno povezane z Vladimirjem Putinom in nekdanjo KGB. Ta proces se je začel že v devetdesetih letih, ko je bil Vladimir Putin še namestnik župana Sankt Peterburga in bil že takrat vpleten v umazane posle, ki jih je v knjigi z naslovom Man Without a Face podrobno razkrinkala znana ruska novinarka Maša Gessen.

Okrog 110 posameznikov danes obvladuje približno 35 odstotkov vsega nacionalnega bogastva. Kaj takega se ni dogajalo ne v carski Rusiji in ne v boljševistični Sovjetski vezi. Ameriška profesorica trdi, da takšne korupcije ni poznal noben avtoritarni režim današnjega sveta. Ne Mussolinijeva Italija, ne Hitlerjeva Nemčija, ne Portugalska pod Antónijem Salazarjem in ne Španija pod generalom Franciscom Francom. Ta njena ugotovitev se popolnoma ujema z izjavo švedskega ekonomista Andersa Åslunda, ki je pred časom dejal, da je »današnja Rusija največja korupcijska zgodba v sodobni zgodovini človeštva ...«.

Zdajšnji režim v Moskvi je katastrofa za državo. Kremlja ne zanimajo ne naložbe v razvoj in ne ruska Silicijeva dolina v Skolkovu, saj lahko hitro preraste v gojišče disidentstva. Putinovi kliki najbolj ustreza gospodarstvo, ki temelji na nafti in plinu, pravi Karen Dawisha. Izvoz surovin denimo pomeni že približno 80 odstotkov vsega ruskega izvoza. Samo v takšnem gospodarstvu je prek »naših« mogoče črpati milijarde dolarjev in jih pošiljati na skrivne račune v tujino. Civilna družba je tovrstnim manipulacijam lahko samo v napoto. Zato demokracija v Rusiji ni dovoljena, saj lahko pripelje do upora, podobnega tistemu na kijevskem Majdanu. Tega pa se Putin izjemno boji. Zato po moskovskih ulicah že nekaj časa patruljirajo prostovoljci, kot piše Izvestija, ki opozarjajo oblast na morebitne nedovoljene shode ...