Stopite ven, pridružite se junakom našega časa

Na današnji Dan za spremembe je v 77 krajih po Sloveniji težko najti kotiček, na katerem ne brbota pozitivna energija.

Objavljeno
06. april 2018 17.27
Dan za spremembe - Punčke naših babic in dedkov za lepši in boljši jutri 05.aprila 2014
Katarina Fidermuc
Katarina Fidermuc
Ustanova Slovenska filantropija vabi danes na Dan za spremembe, na katerem se po Sloveniji devetič zapovrstjo širi delovno, ustvarjalno in povezovalno razpoloženje, ki ga poganjajo neutrudni prostovoljci. V 77 krajih so napovedali čistilne akcije, urejanje javnih prostorov, zbiralne akcije, srečanja z druženjem in medgeneracijskim sodelovanjem, sosedske akcije ter raznovrstne poučne in zabavne prireditve. Na Dan za spremembe je v krajih, ki so se pridružili pobudi, kar težko najti miren kotiček, na katerem ne bo brbotala pozitivna energija. Pred pomembnim dogodkom smo se pogovarjali z izvršno direktorico Slovenske filantropije Terezo Novak.

Kaj svetujete ljudem, ki s takšnimi akcijami nimajo nobenih izkušenj, a se želijo na ta dan prvič pridružiti prostovoljcem?

Samo pogumno. Vsak lahko prispeva in skupen rezultat je veliko večji. Po vsej državi bo na ta dan dejavnih več kot 500 organizacij in več kot 12.000 prostovoljcev.

Pred letošnjim dnevom za spremembe so organizatorji med 137 prireditvami napovedali kar 42 čistilnih akcij. Takšnega velikega spomladanskega čiščenja v naravi bi bilo lahko manj, če bi »onesnaževalci« sami sproti polnili koše. Tako bi ostalo več časa za druge dejavnosti, usmerjene k sočloveku. Ali pa je pomladne energije dovolj za vse?

Največ prijavljenih akcij je še vedno na področju medgeneracijskega in medkulturnega sodelovanja ter pomoči ranljivim oziroma socialno izključenim skupinam – brezdomcem, otrokom z raznovrstnimi stiskami, osamljenim, gibalno oviranim. Skrb za naravno dediščino, varstvo okolja, ohranjanje narave in živali pa je tudi zelo dragocena in nujno potrebna. Tako se na ta dan urejajo parki, odstranjujejo invazivne rastline in divja odlagališča, urejajo sprehajalne poti in turistične točke … K temu se pridružujejo mnoge občine, ki svoje občane pozivajo, da s skupnimi močmi pomagajo. Vsak nov prostovoljec, ki se priključi čistilni akciji, bo pozneje verjetno dvakrat premislil, preden odvrže smeti v naravo. Pomembno je, da se ljudje pridružijo, še posebno družine z otroki in šole. To je namreč pot, da bo neodgovornih onesnaževalcev vedno manj in tudi manj potreb po čiščenju. Če vse dopoldne prostovoljno pobiraš smeti, je verjetnost, da jih boš sam kar tako odvrgel, precej manjša, kakor če tega ne počneš. To je izkušnja, ki velikokrat spremeni obnašanje.

Zelo spodbudno bi bilo, če bi območja, na katerih bodo letos potekale čistilne akcije, ostala čista do prihodnjega leta, da se prostovoljci ne bi vedno znova vračali tja. Ali je kaj upanja, da bi dosegli boljši odnos do javnih površin?

Seveda. Mnoge spremembe so trajnostno naravnane, postavljajo se koši, ljudi se ozavešča, divjih odlagališč je na srečo iz leta v leto manj. Je bilo pa tudi veliko dela različnih organizacij in skupin vloženega v ozaveščanje o neprimernosti odlaganja smeti v naravo. Ves ta trdu, velike čistilne akcije in izobraževanje so torej že prinesli rezultate. Če bomo morali samo ob vsakem Dnevu za spremembe pobrati, kar se je pozimi izgubilo pod snegom, bo to že zmaga. Več ko bo prostovoljcev, ki čistijo, manj bo tistih, ki onesnažujejo.

Katera od akcij, ki potekajo na Dan za spremembe, je med najmlajšimi, a se je v kratkem času lepo uveljavila?

To je recimo povezovanje različnih skupin, ki v neki skupnosti odpravljajo prostorske ali druge probleme, ki že dolgo jezijo prebivalce. Ko smo se odločili za Dan za spremembe, je bil naš namen ravno povezovanje različnih akterjev v skupnosti – prostovoljskih organizacij, javnih zavodov, podjetij in občin. To postaja praksa za ta dan in verjamemo, da marsikje tudi ob drugih priložnostih. To je eden od rezultatov zamisli, kot je Dan za spremembe. Prinašajo spremembe.

Prostovoljci omogočajo delovanje številnih organizacij, ki brez njih preprosto ne bi obstajale. Tudi Dan za spremembe temelji na njihovi dobri volji in energiji. Kakšna je vloga prostovoljcev v Slovenski filantropiji?

V letu 2017 je s Slovensko filantropijo sodelovalo 647 prostovoljcev in prostovoljk. Kot pri večini prostovoljskih organizacij je tudi pri nas prostovoljsko delo tisto, zaradi katerega dosežemo zelo širok krog ljudi, ki potrebujejo našo asistenco. V programe, ki jih izvajamo v Slovenski filantropiji, brez prostovoljcev ne bi mogli vključiti tako velikega števila uporabnikov naših storitev. Je pa zelo pomembno, da njihovo dnevno delo v skupnostnih centrih načrtujejo koordinatorji in mentorji, ki poskrbijo za dogovore, koordinacijo in razmislek s prostovoljcem, kako naprej.


»Samo pogumno. Vsak lahko prispeva in skupen rezultat je veliko večji,« pravi izvršna direktorica Slovenske filantropije Tereza Novak.

Katere starostne skupine so v največjem deležu vključene v prostovoljske dejavnosti?

Iz skupnega poročila o prostovoljstvu, ki ga pripravi ministrstvo za javno upravo, je razvidno, da je najštevilčnejša skupina v starosti od 30 do 60 let. Tudi v Slovenski filantropiji ugotavljamo enako. Naslednja skupina so starejši, stari nad 60 let, sledijo mladi od 18 do 30 let. Najmanjša skupina so mladoletni, je pa res, da je ta skupina pri skupnem poročanju verjetno najslabše zajeta. V Sloveniji imamo veliko mladih ljudi, ki pod vodenjem izjemnih mentorjev prostovoljsko opravijo veliko dela za svoje sošolce in skupnost. Žal te dejavnosti niso sistemsko podprte pri ministrstvu za šolstvo, zato je odločitev o usmerjanju in vzgajanju mladih v solidarnost prek prostovoljstva prepuščena posamezni šoli, ravnatelju, včasih celo samo mentorju. Spodbujanje k solidarnosti in sodelovanju je gotovo naložba v poznejše zrelo obdobje. Spodbudo lahko dobi mlad človek bodisi v družini bodisi pri državnih ustanovah.

S katerimi spodbudami je mogoče pridobiti več mladih, da bi temu delu naklonili vsaj majhen delež prostega časa?

Število prostovoljcev v starostni skupini do 18 let je razmeroma majhno – v tej skupini jih je 19.877, okoli 307.262 pa je vseh prostovoljcev. Mlade ljudi je najtežje motivirati za prostovoljstvo, posebno zdaj, ko imajo na voljo animacijo na televiziji in pametni telefonih žal kar 24 ur na dan. Zato je še toliko bolj pomembno, da jim ponudimo različne možnosti. V okviru letošnjega Dneva za spremembe se nam sicer pridružuje kar 70 osnovnih šol, 11 srednjih šol, 13 vrtcev in nekaj dijaških domov. To je zelo spodbudno. Upamo, da si bodo mentorji lahko vzeli tudi čas, da se pozneje z učenci pogovorijo o prostovoljstvu in njegovem pomenu za dobro skupnosti. Slovenska filantropija že več let išče izjemne primere usmerjanja znotraj šol. Te mlade prostovoljce imenujemo junaki našega časa in letos se bomo s posebnim priznanjem zahvalili tudi njihovim mentorjem. Opravijo ogromno in pomembno delo, ki pa je pri državi spregledano.

Ali je danes nasploh težko pritegniti nove prostovoljce, tako da bi razbremenili tiste, ki so že vključeni?

Če je delo zanimivo, dobro zastavljeno, dobro vodeno in primerno predstavljeno, to ni težko. Verjetno je težava tam, kjer organizacije nimajo dovolj profesionalnega kadra, ki bi skrbel, da delo, v katero se vključujejo prostovoljci, gladko teče, tako da se prostovoljcem ni treba dnevno ukvarjati tudi z vso koordinacijo, administracijo in kar je še takih nadležnih stvari, za katere je treba poskrbeti pri vsakem delu. Tudi pri prostovoljskem.

Se kot državljani sploh zavedamo, koliko pomembnih dejavnosti je odvisnih od teh ljudi dobre volje?

Če bi imeli ljudje čas razmisliti o tem, kje vse so prostovoljci in kako zelo njihovo delo bogati naš vsakdan, potem bi bilo na visoki ravni tudi zavedanje, kako pomembno je za družbo in posameznike. Je pa to v času, ko vse stvari merimo po »koristnosti«, ki jo znamo prikazati v številkah in denarju, težko. So stvari, ki so veliko dragocenejše od vseh, ki nam jih vsiljujejo kot najpomembnejše, a jih ni mogoče izmeriti z metri in v številkah. Kaj je več kot zadovoljstvo z življenjem, kot srečni trenutki, ki vzbujajo upanje, da je življenje kljub nepravičnostim lepo, da je lahko tudi boljše in da imamo pri tem vsak svojo vlogo, ki ni nepomembna? Znotraj organiziranega prostovoljstva obstaja strukturirana možnost za socialno angažiranje ljudi, ki se ne želijo udejstvovati znotraj političnih strank, lahko pa na ta način prispevajo po svojih močeh in se kot državljani aktivirajo. Prostovoljstvo omogoča prepletanje družbenih skupin, prispeva k povezanosti in medsebojnemu razumevanju. Brez njega bi bilo naše življenje zelo osiromašeno.

Kako se lahko družba oddolži prostovoljcem? Se pri tem lahko zgledujemo po vzorih iz tujine?

Treba je prepoznavati prispevek prostovoljstva, ceniti in spodbujati vključevanje vanj. Ko bomo kot družba spet začeli ceniti vrednote solidarnosti in sodelovanja, na katerih temelji prostovoljstvo, bo to največja zahvala. To je dejavnost, ki ima pozitivne učinke na družbo, prek posameznika ali skupine, ki ji pomaga ali ji omogoča neko novo izkušnjo. Prostovoljcem njihovo delo gotovo prinaša občutek koristnosti, cenjenosti, skratka, cenjeno mesto v družbi. Slovenija ima bogato in utrjeno tradicijo prostovoljenja, a jo je vseeno treba negovati in spodbujati na sistemski ravni.

Vloga prostovoljstva pri različnih človekoljubnih dejavnostih je neprecenljiva: v Sloveniji je prek 300.000 prostovoljcev. Foto Grega Kališnik/Delo