Privlačni kontrasti

Tudi pri oblikovanju vrtov je ustvarjanje kontrastnih razmerij eden osnovnih pristopov. Odprto in zaprto, svetlo in temno.

Objavljeno
24. junij 2016 16.46
Mitja Škrjanec
Mitja Škrjanec
Bela, modra in rdeča danes vihra in pozdravlja četrt stoletja prehojene poti. Snežno beli Triglav pod modrim nebom in rumene zvezde na njem. Kontrasti so del našega življenja. Sladko je še slajše, če vemo, kako grenko je lahko. Zaradi preteklih deževnih dni tako zelo cenimo sončno toploto včerajšnjega popoldneva. Vse je kontrast!

Tudi pri oblikovanju vrtov je ustvarjanje kontrastnih razmerij eden osnovnih pristopov. Kaj je tisto, kar v vrtu naredi občutek lepega in privlačnega? Največkrat je to harmonija, skladje. Lahko je to dobro orkestrirana simfonija odtenkov zelene in zelenih tekstur, mogoče dobre kombinacije prelivajočih se barv cvetov, usklajena kompozicija tlakovanih in zelenih delov prostora, uravnotežena uporaba gradnikov ali pa prefinjeno plastenje tratnih, zasajenih in tlakovanih površin v odnosu do volumnov dreves ter potez živih mej oziroma ograj. Ravno tako pogosto kot harmonija tudi kontrast ustvarja v nas nepozabne podobe prostorskih slik. Preplet nasprotujočih si prvin: svetlo in temno, odprto in zaprto, na dlani in skrito, urejeno in neurejeno, enostavno in sestavljeno, toplo in hladno, statično in dinamično, geometrijsko in organsko. Samo pomislite na klasično predstavo: velika odprta svetla trata in široko drevo sredi nje s svojo temno senco. Ali pa bohotno belo do nežno rožnato cvetoča popenjava vrtnica pred temno zeleno striženo potezo vedno zelene tise. Kot vse drugo v življenju se tudi v dobri krajinski arhitekturi gradi na odnosih.

Praznina spregovori

Odprto in zaprto. To je zame izhodiščno kontrastno razmerje. Pri oblikovanju prostorov moramo ustvariti praznino. To je tisti odprti prostor, kjer zadihamo do neba. Prizadevati si moramo za živahno izkušnjo gibanja skozi prostor. Za prav tako izkušnjo, kot je tista, ko po hoji skozi objemajoč gozd prispemo do svetle jase. Ustvariti praznino pa ni tako preprosto, saj je večina bolj nagnjena k polnjenju praznin. Od tod najbrž izvirajo vsa tista amaterska in strokovna »vogalčkanja« in »vzorčkanja«, ki jih srečujemo na vsakem koraku. Skoraj bi se ugriznil v jezik, pa mi duša ne da! Zadnji trend vogalčkanja in tudi nepravilnega izbora rastlin sem v minulem tednu zasledil na Ljubljanskem gradu. Oprostite, veste, da imam res rad trajnice, ampak ne za vsako ceno. Ljubljanski grad si pa ja zasluži nič drugega kot homogene (vedno) zelene površine, ne pa vrtičkarsko navdahnjene gredice po principu malo tu in malo tam, pa še naokrog in v trikot. Zbirke rastlin naj si turisti ogledujejo raje v našem lepem Botaničnem vrtu.

Svetlo in temno nam pomaga razumeti globino prostora in hkrati poudarja spreminjanje svetlobe čez dan. Lahko je prehod med temnim in svetlim hiter, oster in dramatičen ali pa počasen, neprekinjen, celovito vpet v kontekst. V vrtovih so pogosto večje svetle sklenjene poteze v ozadju in temni poudarki v ospredju. Kar pa ni nujno pri oblikovanju večjih odprtih prostorov, kjer je treba uravnotežiti tudi merilo. Kdo bi si mislil, da je načrtovanje vrtov tako kompleksno, kljub navidezni preprostosti? Kdo bi verjel, da je za harmonijo potrebna določena mera kontrasta? Z uravnoteženo uporabo kontrasta se izognemo predvidljivosti. Z njegovo pretirano uporabo pa lahko razpade celotna zasnova vrtne scenografije. In že smo pri enotnosti različnega.

Če ste danes moj zapis brali vsaj malo med vrsticami, ste gotovo odkrili tudi moje razmišljanje in želje za prihodnjih četrt stoletja naše ljube belo-modro-rdeče domovine pod Triglavom.