Prva sezona za študentsko gledališče

V Gleju nastopajo mlade gledališke skupine, ki so se zbrale prek projekta javnega sklada JSKD in gledališča.

Objavljeno
03. junij 2016 20.53
Glej - Študent teater
Katarina Fidermuc
Katarina Fidermuc

Šest gledaliških skupin, 54 mladih članov, zvečine študentov, se je dva dni od devetih zjutraj do devetih zvečer vrstilo v dvorani Gledališča Glej in svojo igro preskusilo še na odru, pod lučjo. »Zadnji teden je imela vsaka skupina dve vaji na odru, da so dobili občutek v času in prostoru,« pove Matjaž Šmalc iz javnega sklada za kulturne dejavnosti. Do nedelje poteka tridnevni festival študentskega teatra – Glej, ŠtudenTeater, prva sezona.

Iz dijaških skupin ne zrastejo študentske

»Z Markom Bratušem, ki je umetniški vodja gledališča Glej, sva ugotavljala, da imamo v Sloveniji res veliko dijaških gledaliških skupin, a se iz njih ne razvijejo študentska gledališča. Vse sosednje države jih imajo,« pravi svetovalec za gledališko in lutkovno dejavnost pri Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti Matjaž Šmalc. Dve ustanovi sta nazadnje sklenili zavezništvo in tako se ravno v teh dneh, od 3. do 5. junija, na odru Gledališča Glej na Gregorčičevi ulici v središču Ljubljane vrstijo študentske predstave.

Javni sklad za kulturne dejavnosti (JSKD) in Gledališče Glej sta novembra lani zasnovala projekt, s katerim spodbujata študentska gledališča. Dijaška gledališča, ki so razširjena po srednjih šolah in dijaških centrih, že imajo svoj festival Vizije. Na srednješolski ravni izobraževanja za gledališko dejavnost skrbijo učitelji in mentorji, ki se z njo načrtno ukvarjajo, na fakultetah pa takšnega jedra nimajo. Na srednjih šolah so gledališke skupine že kar prerasle raven krožkov, zelo resno so zasnovane, pravi Mat­jaž Šmalc: »Tako je, na primer, na Prvi gimnaziji Maribor, kjer imajo na tem področju štiriletni obšolski program, v katerem načrtno vzgajajo dijake v različnih zvrsteh gledališča.« Na fakultetah takšnih »krožkov« skoraj ni, saj zanje niti ni pravih okoliščin. »Ni ne logistične podpore ne mentorjev. Študenti se morajo organizirati sami, če želijo ustvarjati gledališče,« pravi Marko Bratuš. Cilj novega projekta je, da bi študentske gledališke skupine iz prve sezone ohranili – morda bodo rastišče zase le našle tudi na fakultetah, v študentskih domovih in njihovih klubih.

Veliko zanimanje za igro

Mladi ljubiteljski igralci po srednji šoli tako lahko nadaljujejo v odraslih gledaliških skupinah, a te so usmerjene bolj klasično, za vse generacije, pravi sogovornik: »Izgubi se njihova posebnost, misel, drznost mladega človeka, ta necenzurirana misel, ki je včasih morda zelo naivna, a še vedno ostaja in jo je vredno ohraniti, ker lahko spreminja svet.« Takšno je torej ozadje projekta za spodbujanje študentskih gledališč, zaradi katerega sta se povezala Gledališče Glej in JSKD, v katerem so novembra lani prek svojih omrežij objavili razpis za študentsko gledališče. Pričakovali so od 20 do 25 prijav, tako da bi sestavili tri zasedbe, a že po nekaj urah so jih imeli od 30 do 40.

Nazadnje so prejeli 93 prijavnic, večino so oddali študenti, stari do 26 let, a tudi mladih ljudi, ki niso izpolnjevali prav vseh meril, niso odgnali. Niso si vsi želeli igrati, zanimale so jih tudi luči, režija, kostumi in dramaturgija. »Odziv nas je presenetil. Tako smo najprej sestavili osem gledaliških skupin, do konca sezone pa jih je ostalo šest s 54 člani – nekateri svojih študijskih urnikov preprosto niso mogli prilagoditi vajam. Projekt je bil nazadnje logistično in finančno precej večji, kakor smo načrtovali. Že zdaj pa lahko rečem, da bomo nadaljevali tudi v novem študijskem letu. Igralci nas že sprašujejo, ali se lahko jeseni na razpis prijavijo kot skupina. Seveda se lahko,« pravi sogovornik.

Predstava iz časopisa

Sklad in Glej sta gledališčnikom s projektom Glej, ŠtudenTeater zagotovila gnezdo, drugače pa so morali delati samostojno in s skromnimi sredstvi, saj proračun projekta ni velik: »Naš namen ni bil, da bi sami producirali predstave, ampak da povežemo študente, ki imajo veselje do gledališča. Vsekakor pa je podpora, ki jim jo zagotavljamo, povsem profesionalna.« Mentorsko vlogo so prevzeli mladi diplomanti akademije za gledališče, radio film in televizijo Tin Grabnar, Nina Šorak, Tjaša Černigoj, Uroš Kaurin, Vito Weis, Andrej Jus in Sandi Jesenik, ki so po besedah sogovornika opravili delo »superherojev«. V Gleju so gledališkim skupinam vseskozi zagotavljali tehnično pomoč.

Pobudniki projekta so se vnaprej odločili, da bodo spodbujali avtorsko gledališče. »V njem moraš neko stališče profilirati, ga izoblikovati in postaviti na oder. Hoteli smo stališče igralskih skupin do konkretnih, aktualnih vprašanj, naloga je bila morda zelo težka. Vsaki skupini smo dali eno številko dnevnega časopisa, starega dva ali tri mesece. Dobili so nalogo, naj ga uprizorijo, lahko samo eno besedo ali ves časopis. Ta jih je spodbudil, da so razmišljali, kaj jih zanima in kako bodo to izvedli,« pojasni Matjaž Šmalc.

Jeseni tudi v Mariboru

Mladi gledališčniki dramskih besedil torej niso dobili na krožniku, ampak so jih postopno med vajami oblikovali sami. Od časopisa naprej so imeli proste roke. Javni sklad je prvi razpis za projekt Glej, ŠtudenTeater objavil novembra lani, izvajalci so se prvič zbrali sredi januarja, takrat so tudi oblikovali gledališke skupine, potem so se začele vaje, časa je bilo malo. »Verjetno bomo projekt izvajali še nekaj let. Zanimanje zanj je res veliko. Letos bomo začeli prej, oktobra, da bi lahko predstave pripravili do marca in jih vključili tudi v festival mladinskih gledaliških skupin Vizije. Glej, ŠtudenTea­ter bo morda znotraj tega postal samostojni dogodek,« načrtuje sogovornik, posebno če se bo študentski festival razrasel po Sloveniji. Zdaj je že mogoče reči, da se bo v drugo sezono vključil tudi Maribor, dogovarjajo se z Novim mestom, Koprom in Novo Gorico.

Mladi igralci so torej predstave ob študijskih obveznostih od začetka do premiere pripravili v petih mesecih. »Zdaj se mora predstava utrditi in postati njihova,« nam dan pred prvo uprizoritvijo pravi Matjaž Šmalc, ki je na ljubljanski akademiji AGRFT diplomiral iz režije. Gledališčniki se bodo konec junija odpravili na prvo gostovanje v Koper, jeseni najbrž v Maribor. Igralci sprašujejo, ali lahko s predstavami nastopajo tudi drugje, po svoje. »Te predstave so zdaj njihove in z njimi lahko delajo, kar hočejo. Želimo le, da nastopajo pod 'blagovno znamko' Glej, ŠtudenTeater, ker je to skupni projekt sklada in Gleja. Želimo si, da bi igrali čim več, če bodo tako postali slavni in bogati, še toliko bolje,« v smehu sklene Matjaž Šmalc in obljubi, da bodo nekako še naprej skrbeli za skupine iz prve sezone.