Prvi šolski dan bo na petek, zakaj pa ne?

Šest šol je zaradi gradbenih del prosilo za ponedeljek, druge niso imele pripomb. Kmalu bodo jesenske počitnice!

Objavljeno
25. avgust 2017 16.17
Katarina Fidermuc
Katarina Fidermuc

Novo šolsko leto se bo začelo 1. septembra, čeprav je na ta datum petek, so s sporočilom za javnost potrdili na ministrstvu za izobraževanje, ker so se širile napačne informacije, da bodo osnovne in srednje šole prvi šolski dan morda prestavile na ponedeljek. Preverili smo, katere novosti v izobraževalnih programih in sistemu bodo začele veljati s šolskim letom, ki bo trajalo od 1. septembra letos do 31. avgusta 2018.

Šest šol je prosilo za ponedeljek

Šolarji in dijaki bodo šolsko leto 2017/2018 začeli na petek, saj ni nobenega razloga ali zakonske podlage, da bi prvi šolski dan prestavljali na ponedeljek, poudarjajo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport: »Po zakonu o osnovni šoli in pravilniku o šolskem koledarju se šolsko leto začne 1. septembra.« Seveda, če bi bila na ta datum sobota ali nedelja, bi se pouk začel z novim tednom.

Za osnovnošolce od 1. do 8. razreda traja pouk 189 dni, za učence 9. razreda ne manj kot 174 dni, pojasnjujejo na direktoratu za osnovno šolstvo: »Novo šolsko leto bo imelo 189 šolskih dni, pri čemer bodo šole en dan nadomeščale, drugače bi bilo 188 dni pouka.« Za nadomestni dan je predvidena sobota, 7. aprila 2018.

Ministrstvo je šolski koledar za leto 2017/2018 objavilo konec marca, nanj ni dobilo nobenih pripomb: »Šest šol je zaradi gradbenih del zaprosilo, ali lahko začetek pouka odložijo na ponedeljek, 4. septembra. V treh primerih pa smo prejeli zgolj vprašanje, ali drži, da se pouk začne 1. septembra.« Staršem zakon o osnovni šoli omogoča, da njihov otrok med šolskim letom pet dni po njihovi izbiri ne pride k pouku, če ta izostanek vnaprej napovejo.

»Menimo pa, da je za šolarje in šolarke iz več vidikov koristno, da so prvi šolski dan navzoči. Takrat namreč dobijo osnovne informacije za delo v šolskem letu in se ne nazadnje spoznajo oziroma spet srečajo z vrstniki,« poudarjajo na ministrstvu za izobraževanje. Osnovne šole prvi dan v šoli posebno pozorno sprejmejo prvošolce in z njimi v razred povabijo starše in druge družinske člane. Tako bodo vsi iz prve roke na primer izvedeli, kje bodo otroka zjutraj prepustili šolskemu osebju in kje ga bodo pričakali po koncu pouka, spoznali bodo razrednike in razredničarke ter od njih dobili pomembna pojas­nila o poteku dela.

Brezplačno za prvošolce

Po podatkih ministrstva bo v devetletko v novem šolskem letu vključenih 179.511 učencev, kar je 4332 več kot lani na začetku šolskega leta, čeprav bosta letos 302 prvošolca manj – v prvih razredih bo 21.850 otrok. Med njimi bo Manja Ravbar Viršek, ki bo svoje osnovnošolsko obdobje začela v podruž­nici grosupeljske osnovne šole v Št. Juriju. Tja in nazaj se bo vozila s šolskim avtobusom, spremljala jo bo sestra, petošolka Lučka, poleg malice bo imela tam tudi kosilo. V šoli so poskrbeli, da je že spoznala svoj bodoči razred, v katerem bo po njenih besedah več kot 20 otrok. »Torbo imam pripravljeno, na njej je konjiček. V njej imam peresnico in zvezke, ki jih še nisem zavila,« pripoveduje Manja, ki ji šola ne povzroča nobenih skrbi. Pisati že zna.

Manja in njeni vrstniki bodo prva generacija slovenskih prvošolcev, ki jim bo ministrstvo za izobraževanje v prvem razredu plačalo vse učno gradivo, učbenike in delovne zvezke, tako da bo šolam za učbeniške sklade dodelilo določene zneske, te pa se bodo same odločile, katero gradivo bodo izbrale. To je tudi ena od opaznejših novosti v izobraževalnem sistemu na ravni osnovnih šol. »Poleg tega se bo letos končala obnova učbeniških skladov, ki se je začela leta 2015. V vseh osnovnih šolah se bo tudi v tretjem razredu izvajal pouk prvega tujega jezika,« dodajajo na ministrstvu za izobraževanje. V prvih razredih ostaja prvi tuji jezik (načeloma angleščina ali nemščina) kot neobvezni izbirni predmet: za učence, ki se nanj prijavijo, pa je pouk obvezen.

Vzgojno-izobraževalno delo na ravni osnovnih šol bo v novem šolskem letu izvajalo 455 matičnih šol s 318 podružnicami. Med njimi bo šest zasebnih šol. V 27 šolah s prilagojenim programom bo predvidoma 2387 učencev, oddelki s prilagojenim programom bodo delovali tudi na 21 javnih šolah. V 15 zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami je vpisanih okoli 1750 otrok, učencev in dijakov. V 54 javnih in 16 zasebnih glasbenih šolah pričakujejo 25.660 učencev.


Vrnitev v šolske klopi. Foto: Leon Vidic/Delo

Novo za srednješolce

Po podatkih, ki so še začasni, v srednje šole v novem šolskem letu vstopa približno toliko dijakov kot lani: »Pričakujemo, da se bo v vseh srednješolskih programih na vseh srednjih šolah izobraževalo okoli 74.000 dijakinj in dijakov – na 111 javnih srednjih šolah, šestih zasebnih in šestih zavodih za posebne potrebe. V prvih letnikih bo 18.995 dijakinj in dijakov.« V srednjih šolah dijaki še vedno prispevajo za uporabo učbenikov iz učbeniških skladov, tudi v prvih letnikih.

Z začetkom šolskega leta 2017/2018 bo nekaj srednjih šol na novo začelo izobraževati dijake v različnih izobraževalnih programih. V Šolskem centru Krško - Sevnica bodo od 1. septembra izvajali program za strojne mehanike, na Gimnaziji in srednji šoli Kočevje pa program za strojne tehnike.

Republiški strokovni svet za splošno izobraževanje je v začetku leta sprejel izobraževalni program umetniška gimnazija – smer film in gledališče, ki ga bodo na Gimnaziji Nova Gorica ter Srednji vzgojiteljski šoli in gimnaziji Ljubljana izvajali namesto dosedanje dramsko-gledališke smeri, na novo pa so ga uvedli na Gimnaziji Frana Miklošiča Ljutomer. »Dijaki na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor pa bodo z novim šolskim letom dobili možnost za vzporedno izobraževanje še v okviru modula jazz in zabavna glasba. Na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri se bodo začeli izvajati prenovljeni izobraževalni programi na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja – dodani sta dve uri italijanščine,« dodajajo na ministrstvu za izobraževanje.

Poskusno v vajeniški sistem

Najbolj odmevna sprememba v slovenskem izobraževalnem sistemu v šolskem letu 2017/2018 pa je bržkone poskusna uvedba vajeništva v štirih izobraževalnih programih: za mizarje v Šolskem centru Novo mesto in Šolskem centru Slovenj Gradec, za kamnoseke na Srednji gradbeni, geodetski in okoljevarstveni šoli Ljubljana, v programu oblikovalec kovin – orodjar na Srednji poklicni in strokovni šoli Bežigrad in v Šolskemu centru Škofja Loka ter v izobraževalnem programu gastronomske in hotelirske storitve na Srednji šoli Izola in Srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci. Vajeniška oblika izobraževanja se od tako imenovane šolske oblike razlikuje v tem, da večji del izobraževanja poteka pri delodajalcu, tako se vsaj polovica izobraževalnega programa izvede kot praktično usposabljanje z delom pri delodajalcih. Pri njih vajenci v treh letih opravijo 56 ted­nov praktičnega usposabljanja, ki v šolski obliki traja le 24 tednov.

»Na Obrtno-podjetniški zbornici podpiramo uvedbo vajeništva že od vsega začetka, saj v obrti in podjetništvu drastično primanjkuje usposobljenega kadra. Delodajalci pa potrebujejo kompetenten in strokoven kader, s katerim bodo lažje ohranjali in gradili svojo konkurenčnost,« poudarjajo v tem gos­podarskem združenju. Ugotavljajo pa, da je zanimanje mladih za vajeništvo in obrtne poklice zelo slabo, zato menijo, da bi morala država poskrbeti za večjo promocijo. Verjamejo, da bodo imeli mladi, ki se bodo odločili za poklicno izobraževanje, zagotovljene službe. Glede na pomanjkanje kadra v obrtnih poklicih pa je mogoče pričakovati, da se bodo tudi plače na tem področju izboljšale. »Glede na to, da je EU namenila precej denarja za uvedbo vajeništva v Sloveniji, pričakujemo, da bodo odgovorni del sredstev namenili za promocijo vajeništva,« poudarja predsednik zbornice Branko Meh.

Jeseni znova o noveli

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ki ga vodi ministrica Maja Makovec Brenčič, pripravlja obsežne spremembe zakona o šolstvu. Novelo zakona je maja že izročilo v javno razpravo, ki se je iztekla junija. »Delovni osnutek sprememb in dopolnitev zakona o osnovni šoli poleg nekaterih redakcijskih popravkov dosedanjega zakona predlaga spremembe na področju izvajanja razširjenega programa, pri uvajanju drugega tujega jezika v obvezni program, podrobnejše opredelitve izvajanja programa šole v naravi in nekoliko predrugačeno izvedbo nacionalnega preverjanja znanja,« naštevajo predlagatelji. V začetku septembra bodo na spletni strani ministrstva za izobraževanje objavili analizo javne razprave o predlogu novele zakona, ki je bila zelo obširna: »Na podlagi omenjene analize bo pripravljen osnutek novele zakona.«