Rekli so v Nedelu

Milena Miklavčič, pisateljica in svetovalka, o svoji knjigi Ogenj, rit in kače niso za igrače: »Boleče se zavedam, da smo ženske za to, da bi dobile moškega in ne bi bile osamljene, pripravljene narediti vse in marsikaj. Zato veliko laže razumem žensko izpred stotih let, ker pač ni imela nobene izbire, kot da trpi, kot sodobno žensko, ki ima na voljo tisoč rešitev, pa vseeno vztraja ob nasilnem partnerju.«



Ifigenija Simonovič, umetnica, o Vitomilu Zupanu: »Govoril je v tako čudoviti slovenščini, da še danes iščem moškega, ki bi znal tako lepo govoriti. Kot bi poslušal žuborenje čistega potoka. Ničesar ni povedal do konca, ampak je pustil odprto zate, da si si mislil, kar si si hotel.«



Boris Kobal, režiser, o preživetju v sodobnem svetu: »Humor pripomore toliko, da lahko do vsega vzpostaviš vsaj nekaj distance. Sam sem, na primer, bistveno bolj ustvarjalen v depri kot v sreči. V nečem moraš poiskati uteho. Človek ne je, kadar ni lačen.«



Vesna Pernarčič Žunić, igralka: »Sicer pa vedno pravim: odnos dveh, ki se ljubita, mora biti kot dve jadrnici, ki plujeta v isto smer, ne pa kot katamaran.«



Miran Ipavec, štoparski rekorder, o prevozih, ki jih je sprejel: »Od kolesa do rolls roycea in smetarskega vozila. Celo konjska vprega in traktor, pa tudi na motorju sem se vozil. Skupaj kakšnih šest tisoč prevoznih sredstev.«



Gojmir Lešnjak Gojc, igralec, na vprašanje, ali je optimist: »Absolutni optimist, večni! Saj sem še živ! Jaz pač mislim, da bo bolje, ne jutri, ampak pojutrišnjem pa že.«



Matjaž Javšnik, igralec, o svojem odnosu do Ljubljane: »Občutek imam, da ljudje niso veseli drug za drugega. Tu je nekak­šna čudna brozga oziroma močvirje, ki mi karakterno ne ustreza. Sicer imam zelo rad Ljubljanski grad, Mos­tec, tržnico. Ti živahni kraji so mi ljubi. Ne sedejo pa mi vse te inštitucije in zlagani prestiž.«



Ula Furlan, televizijska voditeljica, o pokojnem očetu Silvanu: »In z vsakim dnem z mislijo tudi nanj stopim izpod 'kovtrčka' in upam, da je ponosen name, na to, kar delam, kakšna sem in kako živim. Verjamem, da me še danes čuva. Vsak trenutek.«



Blaž Završnik, režiser filma Pot v raj: »Na filme s pesimističnim koncem se ne odzivam dobro, mislim, da si zaradi njih samo slabe volje.«

Magnifico, glasbenik, o tem, kako se počuti, če v lokalu namerno zavrtijo njegov komad: »Tisti, ki me poznajo, vejo, da sem v zadregi. Ponavadi grem ven na čik in počakam, da mine in se začne nov komad, potem pa pridem nazaj.«



Matjaž Kek, nogometni trener, o svojem delu: »No, nekaj časa bo verjetno še šlo (...) A potem pogledam na osebni dokument, matično številko, vse večkrat me zgrabi v križu in takrat se zavem, da bi mogoče moral malo upočasniti.«



Violeta Tomič, igralka, ki se je prebila v državni zbor: »Ja, moški ne marajo močnih žensk. Ampak če kaj v življenju znam, se znam braniti. Spravljati se name tako ni preveč konstruktivno, saj sem zelo vzdržljiva.«



Martin Strel, ekstrem­ni plavalec, o tem, ali se v ZDA druži s Slovenci: »Ne. Če bi rad uspel v Ameriki, se nikar ne druži s svojimi! Druži se z Američani, s takšnimi, ki so v življen­ju uspešni, Slovenci bodo tako ali tako kmalu prišli zraven.«



Karmen W. Švegl, dopisnica z Bližnjega vzhoda, o nevarnostih na terenu: »Mene ni strah. Živčna postanem, kadar internet ne dela in ne morem poslati prispevka, do dnevnika pa je le še pet minut. Takrat mi živci lahko popustijo.«



Marko Roblek, promotor paleo prehrane, o zdravem življenju: »V enem stavku: ključ do psihofizičnega zdravja sodobnega posameznika je v tem, da najdete malo divjaka v sebi. Drugače pa, ko bi vi vedeli, kako sovražim enostavčno posploševanje v smislu, da so babice rekle, naj jemo vsega po malem! To je tako, kot bi pijancu govoril, naj pije manj alkohola, pa bo zdrav.«



Tomaž Lorenz, violinist: »Najmanj poslušalcev, sedem, je prišlo na Danskem v neko cerkvico, v drugem delu pa še osmi. (...) Ta koncert je v mojem spominu eden najljubših. Ko smo pol ure po koncu prišli iz zakristije, nas je čakalo vseh osem poslušalcev, postavili so se v špalir in nam ploskali.«



Janez Škof, igralec: »Ja, potrebujem ljudi. Potrebujem jih, da me imajo radi. In tudi znam pokazati, da jih imam rad, nazaj. A ne vedno. Rad se tudi kregam. Zelo rad sem tudi koleričen. Ampak, saj me poznajo.«



Aleksandra Kornhauser Frazer, znanstvenica, o staranju: »Rada imam, kar je povedala Brigitte Bardot: Najlepša leta so tista, ki so še pred menoj!«