Robotski sesalnik - igračka, ki je obsedena s čistočo

Delajo namesto nas, a ne brez naše pomoči, nekaterim dajejo občutek, da niso ujetniki (umazanega) doma.

Objavljeno
22. maj 2015 21.25
Jana Zupančič Grašič, Nedelo
Jana Zupančič Grašič, Nedelo

Sliši se odlično: medtem ko človek počne kaj drugega – je v službi ali, še bolje, kje v naravi ali na kavi s prijatelji – veliki plošček, oborožen s krtačami, bije boj s prahom, odpadlimi lasmi, živalskimi dlakami, drobtinami in še marsičim, kar vsakodnevno spravlja ob živce redoljubne ljudi. Obstaja tudi njegova sestrična, ki nato tla še pomije. Roboti so v gospodinjstvu čedalje bolj priljubljeni, je pa to vseeno »igračka«, s katero se je treba več ukvarjati kot s klasičnim sesalnikom. V to se menda z veseljem vključijo tudi moški.

Sklep po obisku dveh trgovskih velikanov, kjer med drugim prodajajo robotske sesalnike: za malo denarja malo manj muzike. Tako modeli, ki niso izdelek ameriškega proizvajalca, specializiranega za robotiko – najprej seveda vojaško in vesoljsko, šele od leta 2002 tudi »gospodinjsko« –, na policah bolj ali manj samevajo, saj se prodajalci avtomatično pomaknejo k najnaprednejšim, katerih uporaba in nega sta domnevno najlažji, učinek pa kar najboljši.

Razlika v ceni, od 350 evrov navzdol, je pri cenejših različicah povezana predvsem z manj vzdržljivo baterijo in zato manjšo posesano površino, manjšo močjo sesanja – zato nekateri uporabniki robotske sesalnike po učinku primerjajo bolj z metlo kot s klasičnim sesalnikom –, s filtri za zrak (ki jih ni) in manj funkcijami, kot so na primer ročni vklop namesto daljinskega upravljalnika ali pri bolj dodelanih možnost časovnega zamika in navideznega zidu oz. svetilnika (možnost omejevanja oz. usmerjanja delovanja sesalnika, kar pa se po izkušnjah redko uporablja).

Pri starejših različicah so lahko problematične predvsem krtače. Vsi dobro vemo, kaj vse se ujame med ščetine največjega nastavka za klasični sesalnik, ki mirujejo, medtem ko se pri robotskih večinoma vrtijo, zato lahko, če imamo v stanovanju živalske ali dolgolase naseljence, nastanejo pravi dreadlocki iz las in dlak, ovitih okoli ščetin.

Premaga večino težav

Kakšno ter kako zahtevno in zamudno nego in vzdrževanje potrebuje robotizirani hišni pomočnik – občasno je treba zamenjati filtre, krtače, tudi baterijo –, je zagotovo eno pogostejših vprašanj ljudi, ki razmišljajo o nakupu. Sprašujejo pa se tudi, ali bodo morali, preden ga pošljejo na misijo, pol stanovanja obrniti na glavo, oziroma ravno nasprotno, stvari s tal umakniti pod strop in potem še nazaj, ali bo robotu uspelo priti čez pragove tudi v druge sobe, ali bodo za kote v stanovanju in dele, prepredene s kabli multimedijskih naprav, ter za čiščenje stopnic vseeno potrebovali še klasični sesalnik.

Kakor je povedala ena od prodajalk, zdaj najbolj napredna različica robotskih sesalnikov premaga večino teh težav, tudi preproge dostojno očisti, celo posteljne vzmetnice, če je treba, »no, edino stopnice bo treba očistiti drugačen, niti ne bo nič narobe, če boste cvetlična korita odmaknili od stene, še bolje, umaknili za čas sesanja«.

Na forumih je zaslediti mnenja, da so roboti, zlasti starejše generacije, primerni predvsem za minimalistično opremljena stanovanja, tako s predmeti kot s preprogami, a prodajalci trdijo, da stranske krtače sežejo globoko tudi v založene kote, medtem ko dodelane glavne krtače, ki niso več iz ščetin, ampak iz rebraste plastike (ki spominja na avtomobilske pnevmatike), morebitne drobtine ali večje smeti preprosto zdrobijo, lasje in dlake pa se nanje načeloma ne navijajo. Večino jih tako potegne v košek – no, nekatere moti tudi majhnost koška, saj da ga je treba kar pogosto prazniti; takole na oko bi človek rekel, da je velik kot zdaj že skoraj pozabljena videokaseta.

A če je smet prevelika ali če se zaplete v kable, bo plošček opozorilno pisknil in ustavil konje, vse dokler ne bomo tujka odstranili oz. njega samega rešili iz klobčiča. Najnovejše serije imajo sicer funkcijo, da se kablom in resicam (na preprogi) izmikajo, a kot pravijo uporabniki, jim vedno ne uspe. To utegne povzročiti nemalo razočaranja, če se zgodi že kmalu po zagonu robota, nas pa ni, saj stanovanje ob vrnitvi domov ne bo posesano.

Manj klasičnega čiščenja

Če robota vsak dan pošljemo na čistilno misijo – glede na vzdržljivost njegove baterije lahko izračunamo, koliko mu bo uspelo očistiti v eni rundi, ter mu glede na to odredimo sklope oz. število sob, ki naj jih očisti ta dan –, je menda povsod po stanovanju, tudi po omarah, manj prahu. »Klasični sesalci dvigujejo prah, in ko prenehamo sesati, že spet pade na tla, medtem ko robotski sesalniki večino prahu potegnejo vase,« je pojasnila prodajalka. »Eden od uporabnikov mi je povedal, da so otroško sobo najprej presesali s klasičnim sesalnikom, nato pa vanjo spustili robotka in je pobral še marsikaj, kar je očem ušlo.« S tipali namreč ves čas preverja, ali so tla res čista – in sesa šviga-švaga-desno-levo-gor-in-dol, dokler niso. Zato je menda manj tudi klasičnega čiščenja, ali kot je strnil eden od uporabnikov foruma Slo-tech: »Ni ga lepšega, ko grem ven na pijačo, prej vključim sesalnik, doma pa se mi pospravlja. Potem samo še na mokro pobrišem, kar je dosti hitreje in lažje, ker ni več ničesar na tleh.« No, zdaj lahko preskočimo tudi to, saj sta na trgu že približno pol cenejši sesalnikovi »sestrični«, ki ju, napolnjeni z vodo, spustimo po isti poti kot prej sesalnik – ena pomiva na mokro, druga ima možnost suhega ali mokrega brisanja.

Zdi se, da je tak način pospravljanja bliže tudi moškim, ki ne slovijo ravno kot največji privrženci sesanja, pri nekaterih modelih z veliko funkcijami pa pridejo na svoj račun tudi večji tehnološki navdušenci. »Igračko« je namreč treba podobno kot nov pametni telefon najprej preštudirati, programirati, njegova splavitev pa je zaradi velikih pričakovanj pogosto deležna takšne pozornosti kot prvo otrokovo kobacanje. Zato ne čudi, da imajo številni robotki osebna imena, izpeljanke iz poimenovanja proizvajalca ali celo kaj tretjega, npr. Rumbi, Frizbi, NLP in podobno.

»Našega Robija kar pogosto iščemo, ker obtiči pod kakšno otroško posteljico ali gubami tekača. Težko bi sicer rekla, da zaradi njegove pomoči prihranim občutno več časa, kot če bi sesala sama. Da umaknem stole, rože in igrače, mi namreč vzame nekaj časa, a občutek, da nisem ujetnica svojega doma, nenehno s sesalnikom v roki, to nedvomno odtehta,« je svojo izkušnjo opisala mlada mamica. »Zadovoljna sem, ker ga imam,« je potrdila.

Precej veselja pa imajo tudi nekatere domače živali – res je, da se nekatere mačke in psi z zadovoljstvom popeljejo na njih, se poskušajo z njimi loviti, jih napadajo, je potrdila prodajalka. »Naša psička mu je nekaj časa prizadevno prinašala svoje igračke, čez čas pa se sprijaznila, da iz tega prijateljstva ne bo nič, ker se ji je robot vztrajno umikal,« je povedala ena od ne preveč zadovoljnih uporabnic, ki pa je robotski sesalnik kupila v času, ko je bil razvoj še bolj ali manj v povojih.

»Za modele nove generacije skoraj ne slišimo več nobenih pripomb,« je zatrdil prodajalec. Nekaj manj kot 800 evrov vas bo stalo, če se boste odločili za katerega od njih, na več obrokov, obljubljajo trgovci. In ponujajo akcijske cene, če vzamete oboje, sesalnik in pomivalec. Robotek bo tako delal namesto vas, žal pa ne čisto brez vaše pomoči.