S srcem prevozili 320 kilometrov
Pretekli konec tedna je peterica kar 16 ur na roke vrtela kolesa na 324 kilometrov dolgi poti med Lendavo in Koprom, kjer je potekala dobrodelna slovenska transverzala ročnih kolesarjev 2019.
Odpri galerijo
Start v Lendavi. FOTO: Zavod Vozim
Svoj podvig so parakolesarji v spremstvu spremljevalnega vozila začeli v soboto, 1. junija, izpred Kolesarskega centra Murania v Lendavi in prvih 30 kilometrov poti so jim družbo delali tudi člani KD Lendava. Pot jih je vodila od Ljutomera, Ormoža, Ptuja, Slovenskih Konjic, kjer so se razveselili prvih navijačev, do Celja, kjer so po 130 prevoženih kilometrih naredili prvi daljši postanek pred hotelom Evropa. Pričakala jih je množica navdušenih bližnjih.
Po dobri večerji so se odpravili na nočni vzpon na Trojane in nadaljevali do Domžal, nato skozi Ljubljano proti Vrhniki. Vrhniški klanec so premagali ob pol drugi uri zjutraj, večino preostale noči pa vozili po »stari cesti« proti Primorski. Precej utrujeni od zahtevnosti podviga, ki sta ga dodatno otežili dolgotrajna fizična aktivnost in nočna ura, so proti jutru že zbirali poslednje moči, da so se na Razdrtem spopadli z najvišjo točko dobrodelne transverzale na 657 metrih nadmorske višine. Sledil je še kratek vzpon iz Divače, nato pa spust do cilja v Kopru, kjer so sklenili enkratni podvig.
Na cilj so prispeli ob prvih nedeljskih sončnih žarkih – utrujeni, vendar polni zadovoljstva in veselja po nekaj več kot 320 prevoženih kilometrih, med katerimi so premagali 1700 metrov vzponov in 1900 metrov spustov. Zadovoljno so si segli v utrujene roke in se veselili s spremljevalno ekipo. Tudi na cilju niso bili sami – s Štajerske so prispeli njihovi najzvestejši navijači in jim ponosno ploskali.
O podvigu je Primož Jeralič povedal: »Odlično smo vozili. Resda so roke malo utrujene, ampak dejstvo, da imamo za sabo 324 kilometrov, je vsem v ponos! Če se odločiš v glavi, zmore tudi telo in vesel sem, da sem bil del te peterice.« »Izjemno sem vesel, da so se moji ‘sotrpini’ takoj odzvali in mi priskočili na pomoč pri zbiranju denarja za novo kolo. Komaj čakam, da bom lahko prevozil prve kilometre in tako imel še večjo možnost, da si priborim točke in se uvrstim med potnike na paraolimpijske igre v Tokiu,« je ves navdušen na koncu povedal Gregor Habe, ki bo že kmalu naročil novo kolo.
A brez spremljevalne ekipe ne bi šlo. Miran, Andraž in Andrej so bili točno tam, kjer so jih ročni kolesarji potrebovali. »Čeprav smo imeli ogromen kombi, smo vanj komaj spravili pet vozičkov in vso drugo opremo. Ampak kjer je volja, tam je pot – to še zlasti velja za peterico pogumnih parakolesarjev, ki so z rokami zmogli vse te kilometre. Lahko povemo, da zdaj gledamo na te fante in njim podobne s še večjim spoštovanjem,« so povedali na cilju.
Dobrodelna transverzala ročnih kolesarjev 2019, ki je potekala v okviru projekta #MislimVarno, vozim s srcem, je bil za mnoge zelo čustven podvig – ni bila le premagovanje kilometrov skozi Slovenijo, ampak mnogo več. S svojo dobrodelno noto in ozaveščanjem je med seboj povezala mnogo ljudi, ki so s srčnostjo in predanostjo pripomogli k njeni uresničitvi
Postanek v Celju. FOTO: Rok Črepinšek
Po dobri večerji so se odpravili na nočni vzpon na Trojane in nadaljevali do Domžal, nato skozi Ljubljano proti Vrhniki. Vrhniški klanec so premagali ob pol drugi uri zjutraj, večino preostale noči pa vozili po »stari cesti« proti Primorski. Precej utrujeni od zahtevnosti podviga, ki sta ga dodatno otežili dolgotrajna fizična aktivnost in nočna ura, so proti jutru že zbirali poslednje moči, da so se na Razdrtem spopadli z najvišjo točko dobrodelne transverzale na 657 metrih nadmorske višine. Sledil je še kratek vzpon iz Divače, nato pa spust do cilja v Kopru, kjer so sklenili enkratni podvig.
Na cilju v Kopru. FOTO: Zavod Vozim
Na cilj so prispeli ob prvih nedeljskih sončnih žarkih – utrujeni, vendar polni zadovoljstva in veselja po nekaj več kot 320 prevoženih kilometrih, med katerimi so premagali 1700 metrov vzponov in 1900 metrov spustov. Zadovoljno so si segli v utrujene roke in se veselili s spremljevalno ekipo. Tudi na cilju niso bili sami – s Štajerske so prispeli njihovi najzvestejši navijači in jim ponosno ploskali.
Srčno in predano
O podvigu je Primož Jeralič povedal: »Odlično smo vozili. Resda so roke malo utrujene, ampak dejstvo, da imamo za sabo 324 kilometrov, je vsem v ponos! Če se odločiš v glavi, zmore tudi telo in vesel sem, da sem bil del te peterice.« »Izjemno sem vesel, da so se moji ‘sotrpini’ takoj odzvali in mi priskočili na pomoč pri zbiranju denarja za novo kolo. Komaj čakam, da bom lahko prevozil prve kilometre in tako imel še večjo možnost, da si priborim točke in se uvrstim med potnike na paraolimpijske igre v Tokiu,« je ves navdušen na koncu povedal Gregor Habe, ki bo že kmalu naročil novo kolo.
Projekt še vedno lahko podprete tudi vi - tako, da vozite varno in upoštevate 1,5m obvozne razdalje, ali z donacijo za nakup Gregorjevega ročnega kolesa. Svoj prispevek lahko nakažete na trr: SI56 6100 0001 5032 243, Društvo paraplegikov jugozahodne štajerske, Opekarniška cesta 15a, 3000 Celje, SKLIC: SI00 1889-19.
A brez spremljevalne ekipe ne bi šlo. Miran, Andraž in Andrej so bili točno tam, kjer so jih ročni kolesarji potrebovali. »Čeprav smo imeli ogromen kombi, smo vanj komaj spravili pet vozičkov in vso drugo opremo. Ampak kjer je volja, tam je pot – to še zlasti velja za peterico pogumnih parakolesarjev, ki so z rokami zmogli vse te kilometre. Lahko povemo, da zdaj gledamo na te fante in njim podobne s še večjim spoštovanjem,« so povedali na cilju.
Dobrodelna transverzala ročnih kolesarjev 2019, ki je potekala v okviru projekta #MislimVarno, vozim s srcem, je bil za mnoge zelo čustven podvig – ni bila le premagovanje kilometrov skozi Slovenijo, ampak mnogo več. S svojo dobrodelno noto in ozaveščanjem je med seboj povezala mnogo ljudi, ki so s srčnostjo in predanostjo pripomogli k njeni uresničitvi
