Še pokojnine naj se prilagodijo boljšim časom

Dejanske uskladitve pokojnin od leta 2010 znašajo 4,1 odstotka, po sistemskih zakonih bi morale 12,8 odstotka.

Objavljeno
16. december 2017 08.00
Posodobljeno
16. december 2017 08.00

Varčevanja je konec, čas je, da opravimo z Zujfom iz črnega leta 2012, se razlega po državi, odkar makroekonomisti poročajo o spodbudni gospodarski rasti in napovedujejo še boljšo. Torej je treba razrahljati uzde tudi pri pokojninah, ugotavljajo v Desusu in združenju upokojenskih društev, kjer predlagajo pospešek pri usklajevanju pokojnin, ki ga je varčevanje v javnih financah zavrlo ali celo preprečilo.

Poslanci Desusa so v zakonodajni postopek oddali novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katero poskušajo doseči, da se bodo pokojnine postopno zvišale na raven, na kateri bi bile zdaj brez negativnih učinkov interventnih zakonov. V političnih krogih Desusovo novelo že opisujejo kot politično nabiranje točk pred parlamentarnimi volitvami.

Posledice varčevanja

Toda ne glede na to, da je izboljšave za veliko populacijo upokojencev vedno mogoče uporabiti kot sladko politično vabo, je dejstvo, da usklajevanje pokojnin po letu 2010 ni potekalo po predvidenem zakonskem tempu.

»Usklajevanje pokojnin je bilo z interventnimi zakoni omejeno že v letih 2010 in 2011, v letu 2012 popolnoma onemogočeno, v letu 2013 minimalno, v letih 2014 in 2015 spet onemogočeno, v letu 2016 pa višje, kakor ga predpisujejo določbe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – za 1,1 odstotka namesto za 0,4 odstotka,« poudarjajo na zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz). Posledica posegov v usklajevanje pokojnin je bilo zmanjševanje vrednosti pokojnin in slabšanje gmotnega položaja njihovih prejemnikov, razen v letu 2016, ko so se pokojnine uskladile dvakrat: 1. januarja 2016 za 0,7 odstotka, od 1. oktobra 2016 še za 0,4 odstotka. »Višja uskladitev pokojnin v letu 2016 tako ni odpravila negativnih učinkov interventnih ukrepov v preteklih letih,« poudarjajo na Zpizu.

Usklajevanje pokojnin naj bi potekalo po vnaprej določenih merilih in urniku: na zavodu ga opravijo enkrat na leto glede na rast povprečne mesečne bruto plače in povprečno rast cen življenjskih potrebščin v državi, potem ko državni statistiki objavijo podatke. Uskladitev pokojnin se opravi pri izplačilu za februar, a velja od 1. januarja leta, v katerem se opravi. Pokojnine se po predvidenih pravilih uskladijo za 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače, izplačane za obdobje od januarja do december preteklega leta, in za 40 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v enoletnem obdobju z enakim obdobjem pred tem. Uskladitev hkrati ne more biti nižja od ugotovljene polovične rasti cen življenjskih potrebščin.

Toda po podatkih, ki jih navajajo predlagatelji novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, je usklajevanje pokojnin po letu 2010 občutno zaostajalo za tempom, ki bi ga moralo dohajati: »V obdobju od 2010 do 2017 znašajo dejanske uskladitve pokojnin 4,1 odstotka. Po sistemskih zakonih bi uskladitve pokojnin v tem obdobju dosegle 12,8 odstotka.« S svojo novelo predlagajo, naj se pokojnine in tudi nadomestila, ki jih izplačuje Zpiz, od leta 2019 do vključno 2022 po korakih dodatno uskladijo in tako nadomestijo zaostanek iz sedemletnega obdobja: »Pokojnine in nadomestila iz invalidskega zavarovanja bi tako vrnili na raven, kot če izvedenih protikriznih ukrepov ne bi bilo.« V zakonu o izvrševanju proračunov za leti 2018 in 2019 je za prihodnje leto že zdaj predvidena izredna uskladitev pokojnin za 1,1 odstotka.

Ohranja vrednost

Usklajevanje z rastjo bruto plač in cen življenjskih izdatkov ni zanemarljivo, saj je neto pokojnina odvisna od prvotne odmere ob upokojitvi in poznejšega usklajevanja: »To je namenjeno prav ohranjanju njene vrednosti v času izplačevanja.« Izplačilo je odvisno tudi od mesečne akontacije dohodnine, a odtegljaji zanjo se začnejo šele pri 1095,15 evra, če upoštevamo splošno in pokojninsko olajšavo.

Tudi v Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS) vlado pozivajo, naj vsaj delno odpravi negativne učinke interventnih ukrepov na pokojnine. »Gmotne razmere slovenskih upokojencev so vse težje. Opozarjajo nas na svoje stiske, v katerih so se znašli zaradi vedno bolj skromne kupne moči pokojnin. Posebno prejemniki najnižjih zneskov si z njimi ne morejo več zagotavljati človeka vredne življenjske ravni,« pravi predsednik ZDUS Janez Sušnik. Iz zveze so na vlado in državni zbor naslovili poziv, naj takoj razmislijo »o nujnih ukrepih za omilitev negativnih učinkov preteklih interventnih posegov, ki so še posebno upokojene, ostarele in bolne prebivalce naše države prizadeli bistveno bolj in v večjem obsegu kot pa druge prebivalce«.

V zvezi posebej poudarjajo, da so interventni predpisi po letu 2010 omejili ali celo onemogočili nujne uskladitve pokojnin, ki bi ohranjale njihovo vrednost in kupno moč: »Številne prejemnike je to pahnilo v revščino in jo razširilo na upokojence, ki pred tem niso imeli takšnih težav.« Vladi predlagajo, naj se od leta 2018 pokojnine dosledno usklajujejo, zaradi zaostankov iz preteklih let pa naj se izvedejo še izredne uskladitve, saj se nadaljuje spodbudna gospodarska rast: »Tako bi vsaj delno nadomestili negativne učinke interventne zakonodaje, ki je od leta 2010 po predhodnih ocenah povzročila upad ravni pokojnin – izplačila je povprečno znižala za 8,4 odstotka.«

Dobri stari časi

V zvezi upokojenskih društev poleg neprimernega usklajevanja pokojnin z rastjo bruto plač in cen življenjskih izdatkov navajajo še učinke, ki jih ima zaostajanje pokojnin na razmerje med povprečno neto plačo in povprečno neto pokojnino, saj se to razmerje od leta 2007 nenehno slabša v škodo upokojencev, kar nazorno kažejo podatki pri starostnih pokojninah (glej tabelo) za obdobje desetih let. To padanje je treba ustaviti, predlagajo v ZDUS: lestvico za odmero starostnih pokojnin, z njimi pa tudi predčasnih in invalidskih, naj izvršna in zakonodajna oblast popravita tako, da bo za 40 let pokojninske dobe pri obeh spolih postopno dosegla 62,5 odstotka povprečne neto plače.

Časi, ko je pokojnina znašala okoli 80 odstotkov plače, se gotovo ne bodo vrnili, to je zgodovina, pravi Davo Hrovat, ki se pripravlja na upokojensko življenje: »Tako je bilo v generaciji naših staršev. Moj oče se je kot strojni ključavničar upokojil pred tridesetimi leti, kot tovarniški delavec nikoli ni imel visoke plače. Moja pokojnina bo približno 120 evrov nižja od njegove. Moji dohodki glede na slovenske razmere niti niso bili najslabši. Tako se mi je zdelo, dokler mi niso izračunali pokojnine. Seveda, dokler si zaposlen, dobivaš še nadomestila za malico, potne stroške, regres ...«

Vladni urad za makroekonomske analize in razvoj zdaj že v več pomladanskih in jesenskih napovedih zapovrstjo obeta krepkejšo rast bruto domačega proizvoda oziroma gospodarsko rast: ta naj bi letos dosegla 4,4 odstotka in se prihodnje leto nadaljevala s 3,9 odstotka. Ugodne gospodarski kazalci posebno zadnje leto spodbujajo zahteve po odpravi varčevalnih ukrepov, ki jih je vlada leta 2012 uvedla z zakonom za uravnoteženje javnih financ – ker so bile posamezne skupine s takšnimi zahtevami že uspešne, se enaka pričakovanja hitro širijo.

»Spremembe pričakujemo na področjih, kjer smo mladi, študenti in dijaki največ izgubili z zakonom za uravnoteženje javnih financ iz leta 2012 in varčevanjem nasploh,« je na primer sredi leta napovedal predsednik študentske organizacije Aleksandar Spremo. Zakon o dohodnini jim s 1. januarjem 2018 vrača dohodninsko olajšavo, kakršna je bila leta 2012, ko je znašala 100 odstotkov splošne olajšave, varčevanje jo je pred sedmimi leti oklestilo na 75 odstotkov. Na začetku prihodnjega leta bodo nehali veljati tudi varčevalni ukrepi pri otroških dodatkih, ki izvirajo iz istega obdobja: spet bodo imele pravico do njih tudi družine iz 7. in 8. dohodkovnega razreda, tako da jih bo prejemalo okoli 45.000 otrok več kot zdaj. Za 5. in 6. dohodkovni razred so se zneski že vrnili na nekdanjo, predvarčevalno raven.