Sezite po medu, če vam česen smrdi

Povprečen odrasel Zemljan je prehlajen trikrat na leto. Tako kaže svetovna zdravstvena statistika, ki še ugotavlja, da različna prehladna obolenja, ki se večinoma pojavljajo od novembra do aprila, trajajo od enega do dveh tednov. Številke tudi kažejo, da žal več časa in denarja porabimo za nakup zdravil in pripravkov, s katerimi si lajšamo poznojesenske in zimske prehladne tegobe, kot za krepitev telesne odpornosti.

Organizmu lahko pomagamo do boljše forme že s tem, da skrbno izberemo, kaj pojemo in popijemo. Strokovnjaki na Finskem so prepričani, da lahko z izbrano vsebino krožnika in kozarca kar za tretjino zmanjšamo trajanje in resnost prehladnih obolenj. Za naše telo je odlično, če zaužijemo dovolj česna in čebule, peteršilja, agrumov, rdeče pese in kislega zelja, med tekočinami pa izberemo vodo, zeliščne čaje, naravne sadne in zelenjavne sokove ter fermentirane mlečne proizvode z manj maščobe. V boju proti prehladnim obolenjem so pomembni tudi probiotiki, s katerimi se lahko uspešno upremo invaziji bakterij in virusov.

Skoraj za polovico pa je tveganje za prehladna obolenja mogoče zmanjšati z meditacijo. Znanstveniki razlagajo, da meditacija človeka pomiri, razbremeni in razvedri, odpravlja stres, napetost, slabo razpoloženje in slabo počutje. Torej vpliva na dejavnike, ki slabijo in ogrožajo imunski sistem.

Trdoživi respiratorni sincicijski virus

Respiratorni virusi so sicer neprijetni za odrasle, a največje tveganje pomenijo za dojenčke in majhne otroke, pri katerih lahko prehlad privede do resnejših obolenj dihal. Najpogostejša okužba pri najmlajših je okužba z respiratornim sincicijskim virusom (RSV). V prvem letu življenja se z njim okužita dve tretjini dojenčkov, do drugega leta starosti pa skoraj vsak otrok. Pri drugače zdravih ne pušča posledic, resno pa lahko zbolijo tisti iz ogroženih skupin: dojenčki do tretjega meseca starosti, prezgodaj rojeni, otroci s kronično boleznijo pljuč ali s prirojeno srčno napako. Za najbolj ogrožene skupine je v Sloveniji proti RSV na voljo zaščita z zdravilom, širjenje RSV in drugih respiratornih virusov pa lahko vsi zmanjšamo z ustreznimi preventivnimi ukrepi.

Oboleli bi se moral izogibati stiku z zdravimi ljudmi, si redno umivati roke s toplo vodo in milom ter upoštevati higienska pravila pri kašlju. Bolan otrok ne sme v šolo ali vrtec. Bolje je, če ostane doma in se po­zdravi. V času prehladnih obolenj se ni dobro zadrževati v velikih nakupovalnih središčih, večkrat na dan je treba prezračiti tudi bivalne prostore in redno čistiti z virusi onesnažene površine (kljuke, stikala). Starši morajo poskrbeti, da so otroci čim več na svežem zraku. Če imajo doma novorojenčka, naj sorojenec v sezoni okužb ne hodi v vrtec.

Respiratorni sincicijski virus je izredno odporen (na rokah ali različnih površinah lahko preživi od ene do 24 ur) in lahko prenosljiv. Širi se po zraku s kapljicami, ki nastajajo pri kašljanju, smrkanju in kihanju, pa tudi z dotiki (rokovanje, poljubljanje). Pojavlja se povsod, kjer je veliko ljudi (šole, vrtci, trgovska središča). Sprva se kaže kot prehlad, nato se virus razširi v pljuča. Začne se suh, dražeč kašelj, težko dihanje, sopenje in piskajoče dihanje, lahko tudi pomodrevanje ali dihalni premori. Za zdravljenje okužb z RSV ni učinkovitega zdravila. Oboleli mora počivati in piti dovolj tekočine.

Cepljenje proti gripi

Pred začetkom zime in obdobjem kroženja virusov je smiselno opraviti cepljenje proti gripi. Strokovnjaki ga priporočajo vsem prebivalcem, še najbolj pa ogroženim skupinam (starejšim od 65 let, kroničnim bolnikom, majhnim otrokom, nosečnicam, ljudem, ki čakajo na sprejem v bolnišnično zdravljenje), ter zdravstvenim in drugim delavcem, ki so potrebni za delovanje različnih dejavnosti. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so pojasnili, da se virusi gripe stalno spreminjajo, zato se spreminja tudi cepivo. Čeprav to ne prepreči vseh primerov gripe, gre za najboljšo obrambo pred boleznijo. Cepiti se je treba vsako leto z enim odmerkom cepiva, za otroke, ki so mlajši od devet let in se prvič cepijo proti gripi, pa sta potrebna dva odmerka. Cena cepljenja je dvanajst evrov, za kronične bolnike in starejše od 65 let sedem evrov. Letos se je začelo že prejšnji mesec. Na NIJZ opozarjajo, da je dobro, če se cepimo, še preden gripa množično zakroži med ljudmi, saj po okužbi ne prepreči bolezni.

Svetovna zdravstvena organizacija prepoznava gripo kot pomemben javnozdravstveni problem, zato je evropskim članicam že pred leti postavila cilj – doseči vsaj 75-odstot­no precepljenost rizične populacije. Precepljenost v Sloveniji je nizka, celo med najnižjimi v državah Evropske unije.

Izkušnje naših babic

Prehladna obolenja poznamo že stoletja in takrat še ni bilo sodobnih zdravil in pripravkov, ki bi lajšali simptome. Ljudje so si pomagali drugače. Najprej z vročo kokošjo juho. Zdaj vemo, da zavre migracijo levkocitov, ki so vzrok za vnetje in nastanek prehlada in gripe, zato je dobro, če posežemo po njej takoj, ko se pojavijo prvi znaki prehlada. V boju zoper povišano temperaturo pa ... Previdno. Ker se telo s povišano temperaturo spopade s povzročitelji bolezni, jo znižujte premišljeno, takrat, ko doseže kritično mejo (nad 38 stopinj Celzija). Naše babice so v takšnem primeru svetovale metodo potenja. Vročičen bolnik je moral v posteljo. Pokrili so ga s toplo odejo in mu prinesli vroč čaj. Oboje je telo pripravilo do potenja in s tem do samozdravljenja povišane telesne temperature. Potenje so še pospešili z bezgovim in lipovim čajem ter nato bolnika takoj preoblekli v suha oblačila.

Tako kot nekoč so tudi danes pomembni čaji. S pitjem toplega čaja pomagamo ohranjati vlažnost sluznice. Pomemben je tudi zrak, ki ga vdihavamo. Suh ni dober, zato babice priporočajo vdihovanje kamiličnega čaja ali slane vode. Pri bolečem in vnetem grlu se obnese grgranje žajbljevega čaja. Po žličkah odlično pomagata tudi med in propolis. Med ne samo pomiri pljuča, olajša dihanje in izkašljevanje, temveč tudi krepi imunski sistem. V boju zoper kašelj je odličen sok smrekovih vršičkov, izlužen v medu ali na sladkorju. Tudi karameliziran sladkor, raztopljen v mleku ali čaju, še vedno učinkuje. Ali česen, ki pa ga zaradi neprijetnega vonja vztrajno zavračamo.

Okužbe pomagata preprečiti tudi volnen šal in kapa. Z zavijanjem do nosu namreč vzdržujemo višjo telesno temperaturo, ki ni ugodna za razmnoževanje virusov. Pomembne so tudi tople nogavice in topla obutev. Ohladitev katerega koli dela telesa upočasni pretok krvi v nosni sluznici, kjer se najpogosteje izgub­lja telesna toplota, zato lahko oslabi obramba proti virusom.