Šila kola lomi

Dve desetletji se podalpski dijaki razgibavajo, izobražujejo, sodelujejo, se zabavajo in predvsem na vso moč improvizirajo.

Objavljeno
24. marec 2017 09.45
Posodobljeno
25. marec 2017 11.00
Grega Kališnik
Grega Kališnik

Nekoč je bil (in je še) Keith Johnstone, britanski oziroma kanadski oče impro(vizacijskega) gledališča. Njegovo seme iz 70. let prejšnjega stoletja je kakšnih dvajset let pozneje k nam prineslo Gledališče Ane Monro. Revija Emzin objavi jani razpis in leta 1993 pripravijo prvo impro ligo, »ki se ful prime, prijavi se veliko skupin«. Zgledu sledijo dijaki ljubljanske Aškerčeve gimnazije in 21. marca 1997 Mojca Dimec in Alenka Ogrin ustanovita dijaško različico – imenuje se Šila (kot kratica z veliki črkami), šolska impro liga.

V Šilo in ful začetke nas uvede ena od treh zdajšnjih koordinatorjev, 29-letna Ljubljančanka Mistral Majer. Šila praznuje, kot je razbrati, 20 let. V njej »vsako leto sodeluje približno 350 dijakov«, največ iz Ljubljane, tudi iz Kranja, Kamnika, Celja, Maribora, Nove Gorice, težijo k čim večji razvejenosti.

Na srednjih šolah potekajo redne tedenske delavnice, tudi v mladinskih centrih, zavodih, denimo v ljubljanskem Pionirskem domu, zavodu Mladi zmaji. »Nosilec projekta Šila je društvo za kulturo in izobraževanje Impro.« Poleg Šile k njemu spada Impro liga, temelj vsega impro življenja, spočet v KUD France Prešeren, »to so tekmovanja za starejše«.

Potem je MIŠ oziroma Miš, projekt, ki osnovnošolcem zadnje triade ponudi možnost spoznavanja z gledališko improvizacijo. In ima deset let.

Šila Valilnica je namenjena srednješolcem, ki se prvo leto spoznavajo z gledališko improvizacijo. Gverila teater je samostojen projekt, v nasprotju z improvizacijskimi podvigi ima sceno, kostume, režijo. Improške pa so ženski improvizatorski kolektiv, ki se ukvarja s tematiko spola, stereotipov, diskriminacije ... Društvo Impro je primarno namenjeno mladim, mlad pa si do 30. rojstnega dne.

Necenzurirana igrivost. Foto: Vita Potočnik

Fajn

Na delavnicah z mentorji pilijo veščine javnega nastopanja, razvijajo empatijo, »v stand-up komiki si sam, v impro nastopih sprejmeš idejo soigralca, jo nadgradiš, se vživiš, razumeš njegov položaj«. In obratno. »Gradnja prizora je vedno dialog, to je druženje, imamo se fajn.« Je tudi kulturno-umetniško izobraževanje, poslušam Majerjevo, zavedanje telesa, položaja v prostoru, glasu, imaginacije, jezikovne spretnosti, igrivosti. In če te običajni šolski sistem uokvirja, je Šila »necenzuriran izraz v igrivi maniri«.

Pri improvizacijskih vragolijah »ni pomembno, koliko si star, ampak da se igramo«. Gre za igro »v varni skupini, v okolju, ki te spoštuje. Lahko se zaneseš, da boš viden, slišan, prepričan si lahko, da te bo nekdo vedno podprl.« Majerjeva nadaljuje, da ko si del skupine, veš, da greš lahko naprej v iskanju novih poti. S Šilo se učiš mehkih socialnih veščin, znanja, ki ni formalizirano.

V Šili sodeluje mreža srednjih šol, s posamične lahko pride več ekip, vsaka šteje pet do 12 tekmovalcev plus mentorja. Naštejmo nekaj imen: Pionirski dom zastopa ekipa Πonirc, SŠOF Zlati res, Gimnazijo Vič branijo Vič in krik, Gimnazijo Poljane A pol ja? Ne? Šilarji imajo tudi program usposabljanja mentorjev. Traja eno leto, če si uspešen, dobiš mentorsko licenco.

So delavnice in je liga, ekipe, torej tekmovanje, ligaški sistem ob petkih v gledališki dvorani dijaškega doma Tabor v Ljubljani. Razigravanje traja od oktobra do marca, vsakič sta dve tekmi, vsega tekmuje približno 20 skupin, ekip, one iz valilnice se srečujejo na netekmovalnih prireditvah.

Dve ekipi, moderator, dva sodnika, občinstvo, Šila ima sila zapleten tekmovalni sistem, z osmimi tekmovalnimi sklopi, denimo Eksperti, Bla-bla, Pripovedi, Marš ven!, to je gibalna varianta, Zmigaj se! in tako improvizacijsko, improvizatorsko naprej, pa še bistveno več disciplin je, v pokušino Crkn'!, Pisalni stroj, Trimono ... Ja, težko si je predstavljati, treba je v živo videti.

Ekipi dvobojevalki se predstavita z intro točko, moderator ogreva občinstvo, da predlog discipline, ki jo tudi obrazloži, ekipi ocenjuje občinstvo, sodnika sta pozorna na tehnično plat nastopa. Impro gledališče ima kajpak svoje značilnosti: »V nastopu izhajaš iz tega, kar je že tam, nadgrajuješ,« pomembna je postavka, kdo, kaj, kje se predstavlja, pa načini izraznosti, mimika, izraba čustev, telesa, pomembno je sodelovanje improvizatorjev.

Dve desetletji kulturnega razgibavanja, izobraževanja, druženja, gledališkega delovanja dijakov. Od uka na delavnicah do možnosti pokazati, kako vešč si, na tekmovanjih. Slavilo se je v četrtek in petek, v trnovskem KUD France Prešeren, v zibeli, ki pa je z leti, desetletji dobila lepo število odrskih potomk. Šilini mojstri nadaljujejo življenje različno, nekateri »so šli na AGRFTV, na televizijo, med stand-up komike,« ne nazadnje med novinarje. Kako si s Šilinimi veščinami pomaga mikrobiolog, poskušajte miselno zimprovizirati sami, kako denimo pilot potniškega letala, je že bliže naši predstavnosti. Da o tem, kako improvizacija pomaga pri tipkanju nekaterim novinarjem, ne nakladamo.