Skrivnostna sporočila slovenske sfinge
Za konservativne podpornike Donalda Trumpa je Melania Trump po tihem vdana in zanesljiva pomočnica, za kritike ujetnica v zlati kletki, ki včasih izrazi nasprotno mnenje ali namenoma zelo opazno prekrši protokol, nato pa se umakne nazaj v tišino.
Odpri galerijo
Prva družina: Melania, Donald in Barron Trump. FOTO: Reuters
Nikomur ni ušla ironija enega redkih nastopov ameriške prve dame Melanie Trump, ki je v začetku tedna znova poudarjala pomen pozitivnega obnašanja na spletu, medtem ko je njen soprog Donald Trump v istem trenutku brez zadržkov sipal ogenj in žveplo po političnih nasprotnikih.
Bilo je podobno, kot bi med govorom Nancy Reagan o kampanji »Samo reci ne drogam« njen soprog dogodek proslavil z uživanjem kokaina na tiskovni konferenci z neposrednim prenosom, je Dana Milbank iz Washington Posta slikovito opisal sodelovanje prvega para. Ko so se začela kopičiti vprašanja, kako se njena politična pobuda Bodi najodličnejši (Be Best) sooča s strupenim besedovanjem predsednika na družbenem omrežju Twitter, je tiskovna predstavnica prve dame Stephanie Grisham dejala, da »se zaveda kritik, a je to ne bo odvrnilo, da bi počela, kar občuti kot pravilno«. Za piko na i je še isti dan prišlo obvestilo, da si je za prvo samostojno pot v tujino izbrala Afriko, pri čemer se veseli učenja o bogati kulturi in zgodovini celine. Na kateri ležijo države, ki jih je njen soprog januarja označil za »luknje govna«. Ljudje so se začudeno spraševali, ali sta predsednik in prva dama iz iste Bele hiše.
Zakonska dinamika prvega para je ena od pogostih tem ugibanja v Washingtonu, še posebno ker je slovenska Američanka ubrala zelo odmaknjen slog življenja. Če so sodobne prve dame v ozadju vlekle niti v Zahodnem krilu Bele hiše, kjer deluje vlada, je Trumpova Vzhodno krilo menda povsem ločila od zmede in medsebojnega obračunavanja okoli predsednika, tako da deluje precej neodvisno. Zanjo dela le deset ljudi, več kot pol manj, kot sta jih imeli predhodnici Michelle Obama in Laura Bush.
Pa še ta skupinica se krči, saj jo je pred dnevi po zgolj pol leta dela zapustila vodja politik Reagan Thompson, ki so jo v Vzhodno krilo pripeljali po mesecih iskanja in izbiranja, kdo bo opravljal občutljivo delo. Nekateri trdijo, da je morala oditi, morda je Thompsonova ob ne ravno zelo dejavni predsednikovi soprogi pogrešala prej precej bolj aktivno politično delovanje. Ali pa jo je zmotilo, da tako kot Trump tudi Melania menda rada presliši nasvete pomočnikov in se zanaša na lastne občutke.
Hkrati javnost vidi Melanio kot nekakšen odsev mnenja o predsedniku – za njegove konservativne podpornike je po tihem vdana in zanesljiva pomočnica, za kritike ujetnica v zlati kletki, ki včasih izrazi nasprotno mnenje ali namenoma zelo opazno prekrši protokol, nato pa se umakne nazaj v tišino. Za nekatere je celo prikrita pripadnica odpora proti predsedniku, kar naj bi izražala z drobnimi dejanji upora in izzivanja. Denimo z belim hlačnim kostimom na nagovoru kongresa, kar so razumeli kot krojaški poklon gibanju za pravice žensk in celo Hillary Clinton. Ko je predsednik v začetku meseca napadel temnopoltega košarkarskega superzvezdnika LeBrona Jamesa in se javno spraševal o njegovi inteligenci, je njen urad brž izdal sporočilo, da prva dama občuduje Jamesovo dobrodelno delovanje, namenjeno otrokom, in da je pripravljena obiskati šolo, ki jo je pomagal zagnati.
Takšno vero v »odrešenico Melanio« bi morda lahko razložili z mislijo psihologinje Marie Louise von Franz, da se »ljudje v težkih situacijah, ko ne vidijo izhoda, obrnejo na nekaj mističnega, nerealističnega, nadnaravnega«. Druge prve dame so zaljšale avtoceste, podpirale bralne navade ali sadile vrtove v Beli hiši, »sedanja bi lahko skrajšala nočno moro«, v revolucionarno seme gospe Trump upa Frank Bruni iz New York Timesa. Toda tako kot številni drugi se praska po glavi ob njenem junijskem obisku zbirnih centrov za otroke, ki so jih po nedovoljenem prestopu meje ločili od staršev. Takrat je nosila poceni jakno z napisom »Res mi ni mar, pa tebi?«, kar je večina razumela kot neprimerno in brezčutno gesto, nevredno njenega položaja.
Njen soprog je hitro izrabil priložnost in dejal, da je šlo za očitek medijem, Grishamova jo je branila, da prvi dami »nihče ne zapoveduje, kaj naj počne«, in da ni šlo za nikakršno skrito sporočilo. Slednje je malo verjetno, le da nihče zares ne ve, kaj naj si misli.
Razmišljanje o upiranju soprogu spodbujajo novice o njegovi nezvestobi, posebno izbruh afere okoli pornozvezde Stormy Daniels. Zadnja knjiga o Beli hiši izpod peresa ne ravno verodostojne Omarose Manigault Newman trdi, da Melania »šteje vsako minuto«, kdaj se bo lahko ločila. Po drugi strani nekateri trdijo, da še vedno dajeta vtis pripadnosti drug drugemu, čeprav njuno razmerje ni posebno prisrčno, Melania pa naj bi bila celo bolj sproščena, kadar soproga ni v bližini. V Beli hiši imata ločeni spalnici, tudi na poti spita vsak v svoji hotelski sobi, vztrajno jo spremljajo govorice, da večino časa sploh ne živi v predsedniški palači.
A hkrati naj bi še vedno imela precejšen vpliv na predsednika. V nasprotju z drugimi ljudmi okoli njega se menda ne boji izraziti svojih misli in se ne ozira na težo predsedniške funkcije. Ves čas pa ohranja vtis nedostopnosti in nerešljive uganke. Zaradi česar jo je kolumnistka New York Timesa Maureen Dowd poimenovala kar slovenska sfinga.
Bilo je podobno, kot bi med govorom Nancy Reagan o kampanji »Samo reci ne drogam« njen soprog dogodek proslavil z uživanjem kokaina na tiskovni konferenci z neposrednim prenosom, je Dana Milbank iz Washington Posta slikovito opisal sodelovanje prvega para. Ko so se začela kopičiti vprašanja, kako se njena politična pobuda Bodi najodličnejši (Be Best) sooča s strupenim besedovanjem predsednika na družbenem omrežju Twitter, je tiskovna predstavnica prve dame Stephanie Grisham dejala, da »se zaveda kritik, a je to ne bo odvrnilo, da bi počela, kar občuti kot pravilno«. Za piko na i je še isti dan prišlo obvestilo, da si je za prvo samostojno pot v tujino izbrala Afriko, pri čemer se veseli učenja o bogati kulturi in zgodovini celine. Na kateri ležijo države, ki jih je njen soprog januarja označil za »luknje govna«. Ljudje so se začudeno spraševali, ali sta predsednik in prva dama iz iste Bele hiše.
Ozka skupina
Zakonska dinamika prvega para je ena od pogostih tem ugibanja v Washingtonu, še posebno ker je slovenska Američanka ubrala zelo odmaknjen slog življenja. Če so sodobne prve dame v ozadju vlekle niti v Zahodnem krilu Bele hiše, kjer deluje vlada, je Trumpova Vzhodno krilo menda povsem ločila od zmede in medsebojnega obračunavanja okoli predsednika, tako da deluje precej neodvisno. Zanjo dela le deset ljudi, več kot pol manj, kot sta jih imeli predhodnici Michelle Obama in Laura Bush.
Pa še ta skupinica se krči, saj jo je pred dnevi po zgolj pol leta dela zapustila vodja politik Reagan Thompson, ki so jo v Vzhodno krilo pripeljali po mesecih iskanja in izbiranja, kdo bo opravljal občutljivo delo. Nekateri trdijo, da je morala oditi, morda je Thompsonova ob ne ravno zelo dejavni predsednikovi soprogi pogrešala prej precej bolj aktivno politično delovanje. Ali pa jo je zmotilo, da tako kot Trump tudi Melania menda rada presliši nasvete pomočnikov in se zanaša na lastne občutke.
Slovenka je ubrala zelo odmaknjen slog življenja, v katerem ves čas ohranja vtis nedostopnosti.
Hkrati javnost vidi Melanio kot nekakšen odsev mnenja o predsedniku – za njegove konservativne podpornike je po tihem vdana in zanesljiva pomočnica, za kritike ujetnica v zlati kletki, ki včasih izrazi nasprotno mnenje ali namenoma zelo opazno prekrši protokol, nato pa se umakne nazaj v tišino. Za nekatere je celo prikrita pripadnica odpora proti predsedniku, kar naj bi izražala z drobnimi dejanji upora in izzivanja. Denimo z belim hlačnim kostimom na nagovoru kongresa, kar so razumeli kot krojaški poklon gibanju za pravice žensk in celo Hillary Clinton. Ko je predsednik v začetku meseca napadel temnopoltega košarkarskega superzvezdnika LeBrona Jamesa in se javno spraševal o njegovi inteligenci, je njen urad brž izdal sporočilo, da prva dama občuduje Jamesovo dobrodelno delovanje, namenjeno otrokom, in da je pripravljena obiskati šolo, ki jo je pomagal zagnati.
Koliko ji je mar
Takšno vero v »odrešenico Melanio« bi morda lahko razložili z mislijo psihologinje Marie Louise von Franz, da se »ljudje v težkih situacijah, ko ne vidijo izhoda, obrnejo na nekaj mističnega, nerealističnega, nadnaravnega«. Druge prve dame so zaljšale avtoceste, podpirale bralne navade ali sadile vrtove v Beli hiši, »sedanja bi lahko skrajšala nočno moro«, v revolucionarno seme gospe Trump upa Frank Bruni iz New York Timesa. Toda tako kot številni drugi se praska po glavi ob njenem junijskem obisku zbirnih centrov za otroke, ki so jih po nedovoljenem prestopu meje ločili od staršev. Takrat je nosila poceni jakno z napisom »Res mi ni mar, pa tebi?«, kar je večina razumela kot neprimerno in brezčutno gesto, nevredno njenega položaja.
Njen soprog je hitro izrabil priložnost in dejal, da je šlo za očitek medijem, Grishamova jo je branila, da prvi dami »nihče ne zapoveduje, kaj naj počne«, in da ni šlo za nikakršno skrito sporočilo. Slednje je malo verjetno, le da nihče zares ne ve, kaj naj si misli.
Razmišljanje o upiranju soprogu spodbujajo novice o njegovi nezvestobi, posebno izbruh afere okoli pornozvezde Stormy Daniels. Zadnja knjiga o Beli hiši izpod peresa ne ravno verodostojne Omarose Manigault Newman trdi, da Melania »šteje vsako minuto«, kdaj se bo lahko ločila. Po drugi strani nekateri trdijo, da še vedno dajeta vtis pripadnosti drug drugemu, čeprav njuno razmerje ni posebno prisrčno, Melania pa naj bi bila celo bolj sproščena, kadar soproga ni v bližini. V Beli hiši imata ločeni spalnici, tudi na poti spita vsak v svoji hotelski sobi, vztrajno jo spremljajo govorice, da večino časa sploh ne živi v predsedniški palači.
A hkrati naj bi še vedno imela precejšen vpliv na predsednika. V nasprotju z drugimi ljudmi okoli njega se menda ne boji izraziti svojih misli in se ne ozira na težo predsedniške funkcije. Ves čas pa ohranja vtis nedostopnosti in nerešljive uganke. Zaradi česar jo je kolumnistka New York Timesa Maureen Dowd poimenovala kar slovenska sfinga.
