Slovenci smo kar zadovoljni
Na lestvici od 0 do 10 so prebivalci Slovenije splošno zadovoljstvo z življenjem povprečno ocenili s 7,2.
Odpri galerijo
Ljubljančani spadajo med najbolj zadovoljne prebivalce Slovenije. FOTO Jure Eržen
Mučno dolgotrajna recesija se je končala že pred precej časa. Zadnja leta so leta rasti, v Sloveniji celo presenetljivo visoke. So ljudje zato zadovoljni? Pravkar objavljeni podrobno razčlenjeni podatki statističnega urada (Surs) za leto 2017 kažejo, da očitno kar so. Med statističnimi regijami sicer obstajajo precejšnje, vendar ne dramatične razlike.
Največ o tem, kako ljudje živijo, najbrž pove podatek, kako sami ocenjujejo splošno zadovoljstvo z življenjem. Če potegnemo črto, so Slovenci očitno kar zadovoljni. Na lestvici od 0 do 10, pri čemer prva številka pomeni popolnoma nezadovoljen, druga pa zelo zadovoljen, je srednja ocena več kot 16 let starih prebivalcev Slovenije 7,2. Torej kar visoko zadovoljstvo.
Z življenjem so najbolj zadovoljni na Gorenjskem, Dolenjskem z Belo krajino ter v tako imenovani Osrednjeslovenski regiji, kamor spada Ljubljana. V teh treh regijah je ocena splošnega zadovoljstva z življenjem 7,4. Sledita dve najbolj zahodni regiji, Goriška in Obalno-kraška, z oceno 7,3. Tudi naslednja skupina regij sledi z 0,1 nižjo oceno. V slovenskem povprečju, se pravi z oceno 7,2, so s svojim življenjem na splošno zadovoljni v Primorsko-notranjski, Zahodnoštajerski oziroma uradno Savinjski in Zasavski statistični regiji.
Prebivalci štirih od ducata regij so s svojim življenjem zadovoljni manj od povprečja v državi. Za 0,1 za povprečjem zaostajajo vzhodni Štajerci oziroma Podravci, s 6,9 pa so svoje življenje ocenili Prekmurci in Prleki, uradno Pomurci. Najmanj so s svojim življenjem zadovoljni Korošci in prebivalci statistične regije, ki je malo na Štajerskem in malo na Dolenjskem, Posavja. Svoje življenje so ocenili s 6,8.
Zanimivo je, da osebno zadovoljstvo ni nujno povezano s tem, koliko ljudi v posamezni regiji živi slabo oziroma so po statističnih merilih resno materialno prikrajšani. Teh je največ v Zasavju, 12 odstotkov, regija pa po samoocenjevanju zadovoljstva z življenjem sodi v slovensko povprečje. Nasprotno je na Goriškem. Tam je resno materialno prikrajšanih najmanj, komaj dva odstotka prebivalcev, z življenjem pa so z oceno 7,3 le malo bolj zadovoljni kot Zasavci. Največji razkorak med številom ljudi, ki jim gre slabo, in splošnim zadovoljstvom z življenjem se je sicer pokazal v Posavju. Tam so s tremi odstotki resno materialno prikrajšanih na četrtem mestu med regijami z najnižjim deležem, svoje zadovoljstvo z življenjem pa so ocenili z (ob Korošcih) najnižjo oceno, 6,8.
Na Sursu zato ugotavljajo, da »ocena zadovoljstva z življenjem ni povezana samo s finančnimi in materialnimi vidiki, temveč da ljudje zadovoljstvo z življenjem dojemajo širše, predvsem v povezavi z zdravjem, družino, prijatelji, socialnimi mrežami, konjički, prostim časom«. Saj to nekako vsi domnevamo tudi sami, vendar je zdaj takšno razmišljanje podprla tudi statistična znanost. Predvsem pomembno je očitno zdravje, saj so ljudje, ki so svoje zdravje ocenili kot zelo dobro – takšnih je dobra petina –, splošno zadovoljstvo z življenjem ocenili kar z 8,2.
Ena od pomembnejših reči, ki vplivajo na kakovost življenja in s tem zadovoljstvo z njim, je gotovo to, kakšno je naše stanovanje. Ker več kot tri četrt – 77 odstotkov – ljudi pravi, da so njihova stanovanja v dobrem stanju, to najbrž pripomore k dokaj visoki oceni splošnega zadovoljstva z življenjem. Slovenija je čista in zato ni nenavadno, da več kot osem desetin ljudi trdi, da živijo v čistem okolju. Še več, 95 odstotkov, jih pravi tudi, da so njihova stanovanja dovolj svetla.
Največ nezadovoljnih s stanovanjem, 16 odstotkov, muči vlaga v stenah ali temeljih. Stanje stanovanja ni odvisno samo od sreče, ampak je povezano z dohodki. Takšne težave ima namreč kar tretjina gospodinjstev z najnižjimi dohodki in samo 13 odstotkov tistih z najvišjimi.
Stanovanja v Sloveniji so tudi dobro opremljena. Tako imajo skoraj vsa telefon, pralni stroj in televizor, tri odstotke več kot tri četrt vseh gospodinjstev premore tudi računalnik. S primernim ogrevanjem ni težav, ima ga 95 odstotkov stanovanj.
Čeprav Surs ugotavlja, da zadovoljstvo z življenjem ni povezano samo s finančnimi in materialnimi vidiki, pa so ti nedvomno pomembni. Materialni položaj se je v Sloveniji leta 2017 glede na leto prej izboljšal. Delež gospodinjstev, ki brez težav povežejo začetek meseca s koncem – se pravi, da s svojimi dohodki lahko ali zelo lahko preživijo mesec –, se je s 14 odstotkov povečal na 15. Največ, več kot petina, jih je bila iz Osrednjeslovenske regije, najmanj, osem odstotkov, iz Pomurja.
Razveseljivo je, da se je bolj izboljšal materialni položaj na spodnji strani lestvice. Zelo težko ali težko je lani mesec preživelo 26 odstotkov gospodinjstev, predlani je bilo takšnih skoraj tri desetine. Znižal se je tudi delež gospodinjstev, ki so živela pod pragom tveganja revščine in so izjavila, da so se komaj prebila skozi mesec. Leta 2016 jih je bilo šest desetin, lani 53 odstotkov.
Visok pa je v Sloveniji delež tistih, ki si lahko na leto privoščijo vsaj teden počitnic zunaj doma, lahko tudi pri sorodnikih, prijateljih ali v počitniški hišici. Bilo jih je 72 odstotkov, trije odstotki več kot leto prej. Seveda tudi na počitnikovanje vpliva splošni finančni položaj. Tako si je vsaj teden oddiha lahko privoščilo 97 odstotkov tistih, ki s svojimi dohodki zelo lahko ali lahko preživijo mesec, ter manj kot tretjina tistih, ki se težko ali zelo težko. Razmeroma veliko gospodinjstev, šest desetin, bi finančno zmoglo tudi nepričakovani izdatek v višini 600 evrov.
Če presojamo o življenjskem slogu po tem, koliko sadja in zelenjave kdo poje, živijo v Sloveniji ženske neprimerljivo bolj zdravo od moških. Sadje ali sveže stisnjene sadne sokove je namreč vsaj enkrat na dan uživalo tri četrt žensk in le malo več kot šest desetin moških. Pri zelenjavi je podobno: tri četrt žensk je zelenjavo ali sveže stisnjene zelenjavne sokove jedlo ali pilo vsaj enkrat na dan, medtem ko je bilo takšnih moških dve tretjini.
In še telesna teža: povprečen prebivalec Slovenije je leta 2017 tehtal 84,7 kilograma, prebivalka 67,9 kilograma. Razumljiv ali vsaj zanimiv pa je podatek o povezavi med težo in zelenjavo. Vsakodnevni jedci zelenjave so s 84,4 kilograma lažji od tistih, ki zelenjave ne marajo; teža zadnjih je 85,1 kilograma. Pri ženskah je podobno; vsakodnevne jedke zelenjave so težke 67,7 kilograma, druge 68,3 kilograma.
Največ o tem, kako ljudje živijo, najbrž pove podatek, kako sami ocenjujejo splošno zadovoljstvo z življenjem. Če potegnemo črto, so Slovenci očitno kar zadovoljni. Na lestvici od 0 do 10, pri čemer prva številka pomeni popolnoma nezadovoljen, druga pa zelo zadovoljen, je srednja ocena več kot 16 let starih prebivalcev Slovenije 7,2. Torej kar visoko zadovoljstvo.
Sredina, Gorenjska, Dolenjska
Z življenjem so najbolj zadovoljni na Gorenjskem, Dolenjskem z Belo krajino ter v tako imenovani Osrednjeslovenski regiji, kamor spada Ljubljana. V teh treh regijah je ocena splošnega zadovoljstva z življenjem 7,4. Sledita dve najbolj zahodni regiji, Goriška in Obalno-kraška, z oceno 7,3. Tudi naslednja skupina regij sledi z 0,1 nižjo oceno. V slovenskem povprečju, se pravi z oceno 7,2, so s svojim življenjem na splošno zadovoljni v Primorsko-notranjski, Zahodnoštajerski oziroma uradno Savinjski in Zasavski statistični regiji.
infografika Foto Infografika
Prebivalci štirih od ducata regij so s svojim življenjem zadovoljni manj od povprečja v državi. Za 0,1 za povprečjem zaostajajo vzhodni Štajerci oziroma Podravci, s 6,9 pa so svoje življenje ocenili Prekmurci in Prleki, uradno Pomurci. Najmanj so s svojim življenjem zadovoljni Korošci in prebivalci statistične regije, ki je malo na Štajerskem in malo na Dolenjskem, Posavja. Svoje življenje so ocenili s 6,8.
Denar ni vse
Zanimivo je, da osebno zadovoljstvo ni nujno povezano s tem, koliko ljudi v posamezni regiji živi slabo oziroma so po statističnih merilih resno materialno prikrajšani. Teh je največ v Zasavju, 12 odstotkov, regija pa po samoocenjevanju zadovoljstva z življenjem sodi v slovensko povprečje. Nasprotno je na Goriškem. Tam je resno materialno prikrajšanih najmanj, komaj dva odstotka prebivalcev, z življenjem pa so z oceno 7,3 le malo bolj zadovoljni kot Zasavci. Največji razkorak med številom ljudi, ki jim gre slabo, in splošnim zadovoljstvom z življenjem se je sicer pokazal v Posavju. Tam so s tremi odstotki resno materialno prikrajšanih na četrtem mestu med regijami z najnižjim deležem, svoje zadovoljstvo z življenjem pa so ocenili z (ob Korošcih) najnižjo oceno, 6,8.
Ljudje, ki so svoje zdravje ocenili kot zelo dobro, so splošno zadovoljstvo z življenjem ocenili kar z 8,2.
Na Sursu zato ugotavljajo, da »ocena zadovoljstva z življenjem ni povezana samo s finančnimi in materialnimi vidiki, temveč da ljudje zadovoljstvo z življenjem dojemajo širše, predvsem v povezavi z zdravjem, družino, prijatelji, socialnimi mrežami, konjički, prostim časom«. Saj to nekako vsi domnevamo tudi sami, vendar je zdaj takšno razmišljanje podprla tudi statistična znanost. Predvsem pomembno je očitno zdravje, saj so ljudje, ki so svoje zdravje ocenili kot zelo dobro – takšnih je dobra petina –, splošno zadovoljstvo z življenjem ocenili kar z 8,2.
Več kot tri četrt dobrih stanovanj
Ena od pomembnejših reči, ki vplivajo na kakovost življenja in s tem zadovoljstvo z njim, je gotovo to, kakšno je naše stanovanje. Ker več kot tri četrt – 77 odstotkov – ljudi pravi, da so njihova stanovanja v dobrem stanju, to najbrž pripomore k dokaj visoki oceni splošnega zadovoljstva z življenjem. Slovenija je čista in zato ni nenavadno, da več kot osem desetin ljudi trdi, da živijo v čistem okolju. Še več, 95 odstotkov, jih pravi tudi, da so njihova stanovanja dovolj svetla.
Največ nezadovoljnih s stanovanjem, 16 odstotkov, muči vlaga v stenah ali temeljih. Stanje stanovanja ni odvisno samo od sreče, ampak je povezano z dohodki. Takšne težave ima namreč kar tretjina gospodinjstev z najnižjimi dohodki in samo 13 odstotkov tistih z najvišjimi.
Stanovanja v Sloveniji so tudi dobro opremljena. Tako imajo skoraj vsa telefon, pralni stroj in televizor, tri odstotke več kot tri četrt vseh gospodinjstev premore tudi računalnik. S primernim ogrevanjem ni težav, ima ga 95 odstotkov stanovanj.
Finance
Čeprav Surs ugotavlja, da zadovoljstvo z življenjem ni povezano samo s finančnimi in materialnimi vidiki, pa so ti nedvomno pomembni. Materialni položaj se je v Sloveniji leta 2017 glede na leto prej izboljšal. Delež gospodinjstev, ki brez težav povežejo začetek meseca s koncem – se pravi, da s svojimi dohodki lahko ali zelo lahko preživijo mesec –, se je s 14 odstotkov povečal na 15. Največ, več kot petina, jih je bila iz Osrednjeslovenske regije, najmanj, osem odstotkov, iz Pomurja.
Zelo težko ali težko je lani mesec preživelo 26 odstotkov gospodinjstev, predlani je bilo takšnih skoraj tri desetine.
Razveseljivo je, da se je bolj izboljšal materialni položaj na spodnji strani lestvice. Zelo težko ali težko je lani mesec preživelo 26 odstotkov gospodinjstev, predlani je bilo takšnih skoraj tri desetine. Znižal se je tudi delež gospodinjstev, ki so živela pod pragom tveganja revščine in so izjavila, da so se komaj prebila skozi mesec. Leta 2016 jih je bilo šest desetin, lani 53 odstotkov.
Visok pa je v Sloveniji delež tistih, ki si lahko na leto privoščijo vsaj teden počitnic zunaj doma, lahko tudi pri sorodnikih, prijateljih ali v počitniški hišici. Bilo jih je 72 odstotkov, trije odstotki več kot leto prej. Seveda tudi na počitnikovanje vpliva splošni finančni položaj. Tako si je vsaj teden oddiha lahko privoščilo 97 odstotkov tistih, ki s svojimi dohodki zelo lahko ali lahko preživijo mesec, ter manj kot tretjina tistih, ki se težko ali zelo težko. Razmeroma veliko gospodinjstev, šest desetin, bi finančno zmoglo tudi nepričakovani izdatek v višini 600 evrov.
Ženske so za sadje in zelenjavo
Če presojamo o življenjskem slogu po tem, koliko sadja in zelenjave kdo poje, živijo v Sloveniji ženske neprimerljivo bolj zdravo od moških. Sadje ali sveže stisnjene sadne sokove je namreč vsaj enkrat na dan uživalo tri četrt žensk in le malo več kot šest desetin moških. Pri zelenjavi je podobno: tri četrt žensk je zelenjavo ali sveže stisnjene zelenjavne sokove jedlo ali pilo vsaj enkrat na dan, medtem ko je bilo takšnih moških dve tretjini.
Povprečen prebivalec Slovenije je leta 2017 tehtal 84,7 kilograma, prebivalka 67,9 kilograma.
In še telesna teža: povprečen prebivalec Slovenije je leta 2017 tehtal 84,7 kilograma, prebivalka 67,9 kilograma. Razumljiv ali vsaj zanimiv pa je podatek o povezavi med težo in zelenjavo. Vsakodnevni jedci zelenjave so s 84,4 kilograma lažji od tistih, ki zelenjave ne marajo; teža zadnjih je 85,1 kilograma. Pri ženskah je podobno; vsakodnevne jedke zelenjave so težke 67,7 kilograma, druge 68,3 kilograma.
