Sloveniji v boju proti koronavirusu dobro kaže, pravi stroka
Kdaj bo epidemija dosegla vrhunec, pa v tem trenutku še ni mogoče reči, menijo strokovnjaki z NIJZ.
Odpri galerijo
Tudi med prazniki bodo turistična središča samevala. FOTO: Blaž Samec
Spremljanje podatkov in trendov, povezanih s pandemijo covid-19, je tudi za številne laike postalo vsakdanja rutina. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), najpomembnejši strokovni inštituciji za javno zdravje pri nas, menijo, da »nam kaže dobro«. Poudarjajo pa, da so še vedno ključnega pomena dosledno upoštevanje ukrepov socialnega distanciranja, higiena rok in kašlja ter izolacija bolnih. Velikonočni prazniki, ki jih mnogi običajno preživljajo v krogu razširjene družine, so se začeli, a treba je vztrajati in omejitve upoštevati tudi v prazničnih dneh.
Na vprašanje, kaj njihovi strokovnjaki menijo o poteku epidemije v Sloveniji, na NIJZ odgovarjajo: »Lahko bi ocenili, da so razmere dokaj ugodne, saj dnevno potrdimo okoli 30 novih primerov. Počakati pa moramo še nekaj časa, da bomo videli, ali se bodo pojavili še kakšni novi skupki primerov.«
Po zadnjih podatkih, ki so bili dostopni pred zaključkom redakcije, je bilo 9. aprila do polnoči zabeleženih 36 novih okužb, dve osebi sta umrli. Skupno število hospitaliziranih oseb je 106, 36 jih je na intenzivni negi. Žal je od začetka epidemije umrlo 45 ljudi. Na grafu o podatkih in trendih glede posledic bolezni covid-19, ki ga pripravlja ministrstvo za zdravje, pa najbolj strmo narašča krivulja, ki spremlja število odpuščenih iz bolnišnic – okužbo z virusom sars-cov-2 je uspešno prestalo 128 ljudi. Odgovora na to, kdaj bo epidemija pri nas dosegla vrhunec in se začela umirjati, strokovnjaki z NIJZ še ne morejo podati. »Napovedovanje širjenja epidemije nalezljive bolezni je izjemno kompleksno, saj dejavniki niso le število primerov, ampak vsi ukrepi, njihovo upoštevanje, značilnosti populacije itd., zato žal ni mogoče napovedati, kako se bo virus širil v družbi. Menimo pa, da nam kaže dobro,« pojasnjujejo.
Žal so prepoznana krizna žarišča še vedno domovi za starejše občane. »Treba je poudariti, da je pri pandemiji covid-19, kjer je celotna svetovna populacija popolnoma nezaščitena pred boleznijo, namen ukrepov upočasniti širjenje bolezni in zaščititi najbolj ogrožene skupine. Z upočasnitvijo širjenja bolezni omogočimo, da lahko zdravstveni sistem obravnava vse, ki potrebujejo zdravniško pomoč,« apelirajo na vse, naj s svojim ravnanjem obvarujejo ranljivejše prebivalce.
Pred dnevi je v javnosti odmevalo mnenje v. d. direktorja NIJZ, prim. prof. dr. Ivana Eržena, da vladna zaostritev ukrepov za zajezitev epidemije, kot je bilo omejevanja gibanja znotraj občin in razkuževanje večstanovanjskih stavb, ni bila potrebna. Podporo Erženu je v pismu izrazilo 25 epidemiologov, v javnosti pa se je pojavil pomislek, da je politika prevladala nad stroko. Na NIJZ odgovarjajo: »Strokovnost našega dela ni pod vprašajem.«
Kakor pojasnjujejo na inštitutu, je njihova naloga ministrstvu za zdravje zagotoviti strokovno podporo. »Tudi v primeru epidemije covid-19 smo podajali mnenja, stališča in predloge, za katere smo strokovno presodili, da bodo pripomogli k omejitvi širjenja virusa. Pri predlogih se je NIJZ opiral na trenutno lokalno epidemiološko situacijo, dogajanje v svetu, na aktualno oceno tveganja in predvidevanja o razvoju dogodkov. Vlada je večino naših strokovnih stališč sprejela.«
NIJZ sicer ni predlagal omejevanja gibanja med občinami, a poudarjajo, da je v tem trenutku ključno, »da spoštujemo vse sprejete ukrepe, saj bomo le tako preprečili širjenje virusa v populaciji«.
NIJZ je kot najpomembnejša strokovna inštitucija s področja javnega zdravja v Sloveniji »skladno z zakonom o zdravstveni dejavnosti ustanovljen za izvajanje nalog s področja dejavnosti javnega zdravja, med katere sodi spremljanje nalezljivih bolezni, vključno z okužbami, povezanimi z zdravstveno oskrbo, ter zgodnje zaznavanje in odzivanje na dogodke, ki pomenijo nevarnost za javno zdravje, načrtovanje programov in ukrepov za obvladovanje nalezljivih bolezni in zagotavljanje strokovne podpore ministrstvu za zdravje in zdravstvenemu inšpektoratu.«
Zaradi epidemije nekatere naloge iz letnega načrta trenutno izvajajo v zmanjšanem oziroma prilagojenem obsegu. »Morda je še najbolj pereč problem, da zaradi epidemije od 16. 3. 2020 ne izvajamo samoplačniških cepljenj in nenujnih cepljenj zaradi zdravstvenih razlogov,« ocenjujejo na NIJZ.
Po koncu epidemije bo njihova najpomembnejša naloga »zagotovo posvečena zmanjševanju neenakosti v družbi ter vlogi zdravja v družbi nasploh«. Ugotavljali bodo, kakšne posledice je imela epidemija na zdravje prebivalstva. »Obravnava epidemije je pomembna za vse dejavnosti, ki jih NIJZ opravlja, tako z vidika preprečevanja in omejevanja epidemije kot z vidika njenega vpliva na prebivalce s kroničnimi nenalezljivimi bolezni, vpliva na breme bolezni, sprememb življenjskega sloga in posledic epidemije za duševno zdravje itd. Če je danes izjemnega pomena socialna distanca, bo ta po epidemiji predmet raziskovanja. Prav tako bomo ugotavljali, kakšne posledice je imela epidemija na zdravstvene delavce, ki so izpostavljeni in nadpovprečno obremenjeni.« Okrepili pa bodo tudi preventivne programe, ki so zdaj zastali.
Poleg tega bo nastopil čas za temeljito oceno, kako učinkovito smo se spopadli z epidemijo. V tej izredni situaciji smo sledili smernicam Državnega načrta zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh. »Ta natančno opredeljuje vloge posameznih deležnikov, saj je treba poleg služb v zdravstveni dejavnosti uporabiti tudi sile in sredstva za zaščito, reševanje in pomoč. Ali je državni načrt ustrezen, bo lahko pokazala šele analiza po koncu epidemije,« pravijo na NIJZ.
Treba je počakati
Na vprašanje, kaj njihovi strokovnjaki menijo o poteku epidemije v Sloveniji, na NIJZ odgovarjajo: »Lahko bi ocenili, da so razmere dokaj ugodne, saj dnevno potrdimo okoli 30 novih primerov. Počakati pa moramo še nekaj časa, da bomo videli, ali se bodo pojavili še kakšni novi skupki primerov.«
Po zadnjih podatkih, ki so bili dostopni pred zaključkom redakcije, je bilo 9. aprila do polnoči zabeleženih 36 novih okužb, dve osebi sta umrli. Skupno število hospitaliziranih oseb je 106, 36 jih je na intenzivni negi. Žal je od začetka epidemije umrlo 45 ljudi. Na grafu o podatkih in trendih glede posledic bolezni covid-19, ki ga pripravlja ministrstvo za zdravje, pa najbolj strmo narašča krivulja, ki spremlja število odpuščenih iz bolnišnic – okužbo z virusom sars-cov-2 je uspešno prestalo 128 ljudi. Odgovora na to, kdaj bo epidemija pri nas dosegla vrhunec in se začela umirjati, strokovnjaki z NIJZ še ne morejo podati. »Napovedovanje širjenja epidemije nalezljive bolezni je izjemno kompleksno, saj dejavniki niso le število primerov, ampak vsi ukrepi, njihovo upoštevanje, značilnosti populacije itd., zato žal ni mogoče napovedati, kako se bo virus širil v družbi. Menimo pa, da nam kaže dobro,« pojasnjujejo.
Žal so prepoznana krizna žarišča še vedno domovi za starejše občane. »Treba je poudariti, da je pri pandemiji covid-19, kjer je celotna svetovna populacija popolnoma nezaščitena pred boleznijo, namen ukrepov upočasniti širjenje bolezni in zaščititi najbolj ogrožene skupine. Z upočasnitvijo širjenja bolezni omogočimo, da lahko zdravstveni sistem obravnava vse, ki potrebujejo zdravniško pomoč,« apelirajo na vse, naj s svojim ravnanjem obvarujejo ranljivejše prebivalce.
Deljena mnenja
Pred dnevi je v javnosti odmevalo mnenje v. d. direktorja NIJZ, prim. prof. dr. Ivana Eržena, da vladna zaostritev ukrepov za zajezitev epidemije, kot je bilo omejevanja gibanja znotraj občin in razkuževanje večstanovanjskih stavb, ni bila potrebna. Podporo Erženu je v pismu izrazilo 25 epidemiologov, v javnosti pa se je pojavil pomislek, da je politika prevladala nad stroko. Na NIJZ odgovarjajo: »Strokovnost našega dela ni pod vprašajem.«
Čas za ukinitev samoizolacije še ni nastopil. FOTO: Jure Eržen
Kakor pojasnjujejo na inštitutu, je njihova naloga ministrstvu za zdravje zagotoviti strokovno podporo. »Tudi v primeru epidemije covid-19 smo podajali mnenja, stališča in predloge, za katere smo strokovno presodili, da bodo pripomogli k omejitvi širjenja virusa. Pri predlogih se je NIJZ opiral na trenutno lokalno epidemiološko situacijo, dogajanje v svetu, na aktualno oceno tveganja in predvidevanja o razvoju dogodkov. Vlada je večino naših strokovnih stališč sprejela.«
NIJZ sicer ni predlagal omejevanja gibanja med občinami, a poudarjajo, da je v tem trenutku ključno, »da spoštujemo vse sprejete ukrepe, saj bomo le tako preprečili širjenje virusa v populaciji«.
Ko bo konec …
NIJZ je kot najpomembnejša strokovna inštitucija s področja javnega zdravja v Sloveniji »skladno z zakonom o zdravstveni dejavnosti ustanovljen za izvajanje nalog s področja dejavnosti javnega zdravja, med katere sodi spremljanje nalezljivih bolezni, vključno z okužbami, povezanimi z zdravstveno oskrbo, ter zgodnje zaznavanje in odzivanje na dogodke, ki pomenijo nevarnost za javno zdravje, načrtovanje programov in ukrepov za obvladovanje nalezljivih bolezni in zagotavljanje strokovne podpore ministrstvu za zdravje in zdravstvenemu inšpektoratu.«
Zaradi epidemije nekatere naloge iz letnega načrta trenutno izvajajo v zmanjšanem oziroma prilagojenem obsegu. »Morda je še najbolj pereč problem, da zaradi epidemije od 16. 3. 2020 ne izvajamo samoplačniških cepljenj in nenujnih cepljenj zaradi zdravstvenih razlogov,« ocenjujejo na NIJZ.
Po koncu epidemije bo njihova najpomembnejša naloga »zagotovo posvečena zmanjševanju neenakosti v družbi ter vlogi zdravja v družbi nasploh«. Ugotavljali bodo, kakšne posledice je imela epidemija na zdravje prebivalstva. »Obravnava epidemije je pomembna za vse dejavnosti, ki jih NIJZ opravlja, tako z vidika preprečevanja in omejevanja epidemije kot z vidika njenega vpliva na prebivalce s kroničnimi nenalezljivimi bolezni, vpliva na breme bolezni, sprememb življenjskega sloga in posledic epidemije za duševno zdravje itd. Če je danes izjemnega pomena socialna distanca, bo ta po epidemiji predmet raziskovanja. Prav tako bomo ugotavljali, kakšne posledice je imela epidemija na zdravstvene delavce, ki so izpostavljeni in nadpovprečno obremenjeni.« Okrepili pa bodo tudi preventivne programe, ki so zdaj zastali.
Poleg tega bo nastopil čas za temeljito oceno, kako učinkovito smo se spopadli z epidemijo. V tej izredni situaciji smo sledili smernicam Državnega načrta zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh. »Ta natančno opredeljuje vloge posameznih deležnikov, saj je treba poleg služb v zdravstveni dejavnosti uporabiti tudi sile in sredstva za zaščito, reševanje in pomoč. Ali je državni načrt ustrezen, bo lahko pokazala šele analiza po koncu epidemije,« pravijo na NIJZ.
Razpis za novega direktorjaSvet NIJZ je v petek objavil javni razpis za imenovanje direktorja. Kandidati, ki morajo imeti visoko izobrazbo ustrezne zdravstvene smeri, se lahko prijavijo do 18. aprila. Imeti morajo najmanj deset let delovnih izkušenj, od tega pet let na vodilnem položaju. Mandat direktorja traja štiri leta, mogoče je ponovno imenovanje. Z mesta direktorja so 20. marca razrešili Nino Pirnat in za v. d. direktorja imenovali prim. prof. dr. Ivana Eržena. Kakor je povedal, je vodenje prevzel za krajši čas, saj meni, da bi to funkcijo moral prevzeti kakšen od mlajših kolegov.
