Slovenijo ohranjamo za zanamce
Turisti pri nas skorajda tri četrtine vseh prenočitev opravijo v turističnih destinacijah, ki so vključene v Zeleno shemo slovenskega turizma. Nosilcev znakov Slovenia Green je sicer še vedno zgolj za dober vzorec, vendar vsi zatrjujejo, da je odločitev za trajnostni turizem z varovanjem okolja samoumevna, logična. Na roko jim gredo tudi sodobni turistični trendi, saj ekološka naravnanost vendarle trka na vest večjemu številu obiskovalcev.
Odpri galerijo
Naš cilj je 100-odstotno zelena Slovenija in razvoj čim večjega števila kakovostnih in inovativnih zelenih produktov, ki omogočajo petzvezdično doživetje naših obiskovalcev,« je osnovno vodilo Slovenske turistične organizacije (STO). Na to pot je Slovenija resno zakorakala s podpisom Deklaracije o partnerstvu za trajnostni razvoj leta 2011. Z njo so se partnerji zavezali, da bodo ravnali po načelih trajnostnega razvoja, privlačne konkurenčne turistične ponudbe in inovativnih turističnih produktov visoke dodane vrednosti. To naj bi Slovenijo naredilo drugačno, privlačnejšo turistično destinacijo od drugih.
Ta zelena usmerjenost ni ostala neopažena. Na konferenci Global Green Destinations 2016 so Slovenijo razglasili za prvo zeleno državo na svetu, ki 96-odstotno ustreza standardu Green Destinations. Kar 17 slovenskih zelenih destinacij so uvrstili na seznam trajnostnih destinacij Sustainable Destinations Top 100. National Geographic Society je STO na Mednarodni turistični borzi v Berlinu (ITB Berlin) leta 2017 podelil ugledno nagrado National Geographic World Legacy Destination Leadership za trajnostno vodenje Slovenije kot turistične destinacije. Lani je Slovenija na ITB Berlin z nagrado Sustainable Destinations 2018 Top 100 Best of the Planet – Best of Europe za svoje vodilno mesto na področju trajnostnega turizma v Evropi postala ena od šestih najboljših trajnostnih destinacij na svetu in najboljša v Evropi.
Seznam se daljša
Certifikati za trajnostno turistično naravnanost, ekoturizem, zeleni turizem, bioturizem, naravni turizem oziroma za kakršno koli že oznako niso nikakršna novost. Se je pa z razvojem dejavnosti pojavilo nekaj zmede ravno zaradi neenotnosti definicije zelenega turizma.STO je leta 2015 razvil poseben nacionalni program, certifikacijski sistem Zelena shema slovenskega turizma, katerega namen je uvajanje trajnostnih modelov v slovenski turizem tako na ravni turističnih ponudnikov kot destinacij, naravnih parkov, turističnih agencij in znamenitosti. Temelji na globalnih kriterijih standarda Green Destinations v kombinaciji z orodjem ETIS evropske komisije. Ocenjevanje ponudnikov in destinacij, ki se potegujejo za znamko kakovosti Slovenia Green, se izvaja na podlagi več kot sto kriterijev. Trenutno je pri nas 88 nosilcev te znamke – 48 destinacij, 34 ponudnikov nastanitev, štirje naravni parki in dve turistični agenciji. Osem destinacij je v postopku priključitve.
Prijetno in prijazno za vse
Turistična destinacija Miren Kras, ki šele išče svoje pravo mesto na turističnem zemljevidu, je nosilka enega izmed osmih zlatih znakov Slovenia Green Destination. »V prihodnjih šestih mesecih bomo zelo jasno opredelili naš zeleni značaj in pripravili akcijski načrt ukrepov, s katerimi bomo izboljšali posamezna področja, na katerih imamo kar nekaj priložnosti. Večjo pozornost bomo namenili zniževanju ogljičnega odtisa. Med prve konkretne ukrepe štejemo letošnjo izvedbo največjih občinskih prireditev, ki sta bili povsem brez plastike. To prakso bomo v kratkem 'uzakonili' z novim občinskim odlokom, ki bo v prihodnje veljal za vse javne prireditve,« poudarja vršilka dolžnosti direktorja Turizma Miren - Kostanjevica Ariana B. Suhadolnik.Vseh 56 destinacij predstavlja že 74 odstotkov vseh prenočitev domačih in tujih gostov v Sloveniji, poudarjajo v STO in dodajajo, da je trajnostna naravnanost pomembna tudi za vse druge, ki živijo na teh območjih: »To pomeni, da večina Slovenije že aktivno razvija svojo trajnostno turistično ponudbo. Izrednega pomena je, da je destinacija najprej prijetna in prijazna za vse, ki v njej delajo in živijo, s tem bo takšna tudi za ljudi, ki jo obiščejo.«
In kako do znaka Slovenia Green? Zelena shema temelji na evropskem sistemu indikatorjev ETIS (sistem evropskih indikatorjev za trajnostne destinacije, ki ga je razvila evropska komisija) in globalnih kriterijih Green Destinations Standarda (GDS), ki ga priznava Global Sustainable Tourism Council (GSTC).
88
je nosilcev znamke kakovosti Slovenia Green, od tega
48
destinacij
34
ponudnikov nastanitev
4
naravni parki
2
turistični agenciji
je nosilcev znamke kakovosti Slovenia Green, od tega
48
destinacij
34
ponudnikov nastanitev
4
naravni parki
2
turistični agenciji
Lasten zeleni značaj
Standard Slovenia Green sestavlja sto meril, ki zajemajo šest tematskih področij: destinacijski menedžment, narava in pokrajina, okolje in podnebje, kultura in tradicija, družbena klima in poslovanje turističnih podjetij. V STO še posebej poudarijo družbeno klimo, pri čemer merila upoštevajo zadovoljstvo prebivalstva in njegovo vključevanje v načrtovanje in razvoj destinacij, spoštovanje človekovih pravic, vpliv turizma na lokalno skupnost, zdravje in varnost v destinaciji.Ponudniki, ki vstopijo v shemo, morajo že biti prejemniki katerega od mednarodno uveljavljenih znakov, ki jih priznava Zelena shema. »Zelena shema spodbuja destinacije in ponudnike, naj pri razvoju ponudbe razvijajo svoj lastni zeleni značaj – nekaj, kar jih dela drugačne, edinstvene, razlikovalne v več kategorijah, kot so narava in naravne vrednote, kulturna dediščina, gastronomija, trajnostna arhitektura, zeleni produkti ter zelene inovacije in družbena odgovornost. Priporočljivo je, da zeleni produkti gradijo na obstoječem zelenem značaju destinacije, kar jim zagotavlja večjo prepoznavnost in skladnost s krovno zeleno zgodbo destinacije,« zagovarjajo v STO.
Učinkoviteje
Oblikovanje turistične ponudbe, ki gradi na odgovornem odnosu do narave in družbe, je bilo od vedno naša glavna usmeritev, pravi Jana Apih iz turistične agencije GoodPlace, kjer so že pred vključenostjo v shemo pridobili certifikat Travelife for Travel Agencies: »Prepričani smo, da je turizem, če je voden trajnostno, velika dodana vrednost za lokalno gospodarstvo, da pa imamo vsi organizatorji turizma v Sloveniji tudi veliko odgovornost, da varujemo našo naravo in zmanjšujemo vse negativne vplive na okolje. Zato je bila vključitev v Slovenia Green za nas nekaj popolnoma samoumevnega. Danes lahko rečemo, da poslujemo bolj učinkovito in na vsakem koraku skrbimo, da je naše poslovanje odgovorno in da se v ta prizadevanja vključujejo tudi ponudniki v naših programih.«V podjetju Unitur, ki upravlja med drugim hotel Natura na Rogli in zreške terme, navajajo, da že desetletja med najpomembnejše konkurenčne prednosti uvrščajo naravne danosti, zato sta trajnostno ravnanje in odgovorni turizem logična spremljevalca njihovih strateških usmeritev in ciljev. »Pridobljene okoljske znake v Uniturju razumemo kot veliko odgovornost in izraz svoje zavezanosti k ustvarjanju višje kakovosti bivanja za naše goste s poudarki na trajnostnem razvoju, ekološki zavesti in sobivanju z avtohtonim naravnim okoljem. Prednost sodelovanja v Zeleni shemi slovenskega turizma vidimo v priložnostih za krepitev ugleda našega podjetja ter promocijo naših centrov, destinacije in Slovenije kot celote,« je pojasnila Tina Tinta Kovačič iz Uniturja.
Več kot sto kriterijev je, po katerih se ugotavlja, kdo lahko prejme znamko kakovosti Slovenia Green.
Manjši ponudniki nastanitev so imeli v preteklosti nekaj več težav že zaradi stroškov certificiranja, ki segajo od nekaj sto do več tisoč evrov, praviloma so dražje tudi gradnja, oprema in tehnologija, ki omogočajo zeleni turizem. Vseeno so v STO prepričani, da usmeritev v trajnostni turizem prinaša finančne učinke in nove trge zelenih in ozaveščenih potrošnikov: »Verjamemo, da vse te koristi odtehtajo stroške, povezane s prehodom v trajnostni način.«
Se splača?
Lidija Koren iz kobariškega Kampa Koren je brez zadržkov zbirala ekološke certifikate in kot ponudnik takoj postala del znamke kakovosti Slovenia Green. »Zdaj porabimo manj energije, varčujemo z vodo, ne da bi gosti to občutili, uporabljamo 80 odstotkov manj čistil, saj za čiščenje uporabljamo kis, vsem gostom ponujamo dostop na zeliščni vrt in nekatere lokalne izdelke,« je naštela in dodala: »Vložek se splača. Zraven pa ohranjamo naravo za zanamce.«Sobe z zgodbo Pr' Gavedarjo iz Podkorena so prav tako vključene v shemo, saj so že prej dve leti zapored prejele certifikat Green Key. »Smo namreč majhen družinski hotel in vsi naši družinski člani so naravovarstveniki in biologi, zato je bila usmerjenost v trajnosti razvoj že od začetka projekta nekako logična. Sčasoma se je pokazalo, da tudi slovenski turizem želi razvijati produkte, ki temeljijo na trajnosti, kar je samo pokazalo, da je bila naša odločitev pravilna. Prednost je mogoče večja izpostavljenost pri oglaševanju, pri gostih pa žal ne opažamo, da jim taka usmeritev kaj pomeni,« je pojasnila Martina Gregori.
A se tudi glede ozaveščenosti obiskovalcev stvari očitno spreminjajo z veliko naglico. Po raziskavi, ki jo je aprila objavila potovalna spletna platforma booking.com, kar 72 odstotkov popotnikov meni, da je treba ukrepati takoj in izbirati le trajnostno naravnano ponudbo. Več kot polovica svetovnih popotnikov je bolj odločena iskati trajnostno turistično ponudbo, kot je bila še pred letom dni. Zato se povečuje povpraševanje po zelenih namestitvah: 73 odstotkov globalnih popotnikov namerava vsaj enkrat izbrati takšno namestitev, 70 odstotkov pa jih je izjavilo, da bodo raje izbrali trajnostno naravnano namestitev, kjer bo na voljo.