Slovenski gozdovi: Med lesom in jeleni

Lovci trdijo, da bi uresničenje letošnjega načrta za odstrel jelenov pomenilo zlom populacije na določenih območjih.

Objavljeno
19. maj 2017 15.27
Gorazd Utenkar
Gorazd Utenkar
Letošnji načrt za upravljanje divjadi predvideva veliko večji odstrel jelenov kot lani, na nekaterih območjih celo za četrtino večji. Lovci načrtu, ki ga je pripravil Zavod za gozdove Slovenije, ostro nasprotujejo in trdijo, da bi tolikšno zmanjšanje števila jelenov, košut in mladih živali pomenilo zlom populacije na teh območjih.

Če je dolgo veljalo, da gre človek med lovce zato, da bi izživel strast do streljanja, se je do danes zelena bratovščina preobrazila v precej drugačno združenje. Njena glavna naloga naj bi bila tako skrb za živali in naravo nasploh.

Lovec noče streljati

Direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Damjan Oražem meni, da razlogi, zakaj lovska zveza ostro nasprotuje letošnjemu povečanju odstrela jelenov, niso naravovarstveni. Povedal je, da se lovci zavzemajo za čim več teh veličastnih živali zato, ker večje število pomeni več kapitalcev, se pravi več samcev v najboljših letih z ogromnim rogovjem. Ti pa so v lovskih krogih najbolj cenjene trofeje.

Po mnenju predsednika Lovske zveze Slovenije (LZS) Lada Bradača pa so letošnje razmere posledica ravnanja Oražma, ki je samovoljno izdal dekret, koliko divjadi je treba odvzeti iz lovišč, kar pomeni odstreliti. Lovci se strinjajo z vsemi predlogi, razen s številom za odstrel predvidene jelenjadi v štirih – notranjskem, triglavskem, zahodno visokokraškem in kočevsko-belokranjskem – od 15 slovenskih lovskih upravljavskih območij.

Kakor pravi Bradač, so sami po različnih merilih – teži živali, kakovosti rogovja, škodi na poljščinah, po tem, da jim ni uspelo izvesti niti lanskega, precej manjšega načrta – ugotovili, da jelenjadi na teh območjih ni preveč. Prepričani so, da bi načrt odstrela, ki ga je pripravil ZGS, povzročil zlom populacije z dolgotrajnimi posledicami.

Odstrela jelenjadi ZGS ni povečal nenadoma, z lani na letos, ampak ga povečuje že vrsto let. Predvsem zaradi tega, ker število jelenov narašča že 70 let. Ker je odrasel jelen velika žival, tehta od 200 do 250 kilogramov, veliko poje, tudi mladega rastja in lubja. Poleg tega poškoduje drevje s tem, ko ob debla drgne novo rogovje, da z njega očisti dlako. »Številčnost divjadi mora biti usklajena z zmožnostmi okolja,« je dejal Oražem.

Damjan Oražem, direktor Zavoda za gozdove Slovenije.  Foto: Tadej Regent/Delo

Za 16 odstotkov več

O tem, koliko jelenjadi živi v Sloveniji, ni zanesljivih podatkov. Gotovo več deset tisoč osebkov; Oražem je ugibal o številu med 40.000 in 50.000, Bradač o 25.000 do 30.000 živalih. V ZGS spremljajo njihov vpliv na gozd. Predvsem je pomemben podatek, ali se gozd naravno pomlajuje. Če je živali, ki se prehranjujejo tudi z mladim drevjem, preveč, preveč mladik ne doseže višine 120 do 150 centimetrov, ko so varne pred srnjadjo, oziroma dveh metrov, ko so varne tudi pred jeleni. Pri načrtovanju odstrela ZGS poleg objedenosti rastja upošteva podobne kriterije kot lovci: težo – če jih je preveč, so prelahki –, kakovost rogovja. Pomemben pokazatelj, da je živali preveč, je tudi to, da jih več povozijo na cestah. Na podlagi tega določijo, koliko živali je treba določeno leto odstreliti.

Bradač meni, da je za ZGS preveč pomemben kriterij objedenost rastja. Ob tem opozarja, da zavod operira s številkami iz leta 2014, od takrat pa sta se zgodili dve katastrofi – žled in napad lubadarja oziroma podlubnikov. Zaradi tega je padlo veliko dreves, gozdovi so bolj svetli, zato je v njih več rastja in živali imajo več hrane. Po Bradačevem prepričanju je zato danes obžrtih manj mladih dreves kot leta 2014. Ob tem predsednik LZS pravi, da je za ZGS pomembna predvsem proizvodna funkcija gozda in ga druge ne zanimajo kaj dosti. Poleg lesa v proizvodno funkcijo spadajo tudi živali. Nekateri se celo zavzemajo, da bi postale last lastnikov zemljišča in da bi ti s spremembo zakonodaje dobili pravico do lova.

Letos so načrtovani odstrel jelenjadi v celotni Sloveniji glede na lanskega povečali za 16 odstotkov. Po različnih območjih naj bi tako padlo od tri odstotke do četrtino več jelenov in košut. Največ, za četrtino, so odstrel povečali na Kočevskem, kjer naj bi svojo življenjsko pot letos končalo 3000 odraslih jelenov in košut ter mladih živali. Vsega skupaj naj bi lovci letos ustrelili 9000 glav jelenjadi.

Kdo odloča?

Načrte za odstrel potrjujejo sveti območnih enot ZGS po lovskih upravljalskih območjih; teh je v Sloveniji 15. V njih je po devet članov, med njimi najmanj en lovec, in vsi so letošnjega potrdili z veliko večino, deset celo brez glasu proti.

Po glasovanju v svetih mora načrte za odstrel podpisati še kmetijski minister. Dejan Židan je do zdaj zaključil zgodbo za enajst lovskih upravljalskih območij, v štirih še čakajo na njegov podpis. Gre za notranjsko, triglavsko, zahodno visokokraško in najbolj sporno, kočevsko-belokranjsko območno enoto, kjer naj bi letos odstrel najbolj povečali. To so območja, kjer se z obsegom odstrela niso strinjali v območnih združenjih upravljalcev lovišč in lovišč s posebnim namenom – včasih se jim je reklo državna lovišča –, torej lokalni lovci.

A tudi če minister načrte potrdi še za štiri sporna območja, ni nujno, da jih bodo lovci uresničili. Na koncu jih morajo namreč podpisati še starešine lovskih družin. Če jih ne, morajo opraviti odstrel v obsegu najmanj sedmih desetin tistega v letu prej.

Sodišče, ne sabotaža

Bradač pravi, da LZS ne bo spodbujala starešin k takšnemu sabotiranju, saj lahko neusklajene načrte izpodbijajo na sodišču. Pri vsem skupaj se postavlja vprašanje, ali lahko lovce k temu, da izpolnijo načrt za odstrel, s katerim se ne strinjajo, sploh kdo prisili.

Odgovor je da. Lahko jih prisili. Seveda ne dobesedno, saj je zelena bratovščina dobro organizirano združenje 21.000 lovcev in lovk – to je, tako na oko, za tri slovenske vojske orožja veščih ljudi –, s katerimi ni dobro češenj zobati. Vendar lahko lovski inšpektorji, zaposleni na kmetijskem ministrstvu, lovskim družinam, ki ne izpolnijo načrta, naložijo kazen od 4200 do 125.000 evrov; odstopanje med načrtovanim in dejanskim odstrelom je lahko največ 15-odstotno.

Kazen lahko doleti tudi lovišča posebnega pomena; ta upravlja ZGS. Večino lova tam je komercialnega, se pravi, da lovijo lovski turisti, največ iz Slovenije, Italije in Avstrije. Kolikor je razlike med komercialnim odstrelom in načrtom, jo pokrije približno 60 poklicnih lovcev v loviščih. Lovišča posebnega namena obsegajo 200.000 hektarov oziroma desetino slovenskega ozemlja. Na njih bodo po Oražmovih besedah letos odstrelili 600 jelenov več kot lani. Ker načrt v celotnem letu predvideva 1200 več odstreljenih jelenov, to pomeni, da bodo morale vse lovske družini skupaj ustreliti 600 jelenov več kot lani.

Poleg lovišč lovskih družin in lovišč posebnega pomena se lovi divjad še v Triglavskem narodnem parku in na Brdu pri Kranju. Ti lovišči ne spadata pod pristojnost lovskih družin ali ZGS, ampak ju upravljata narodni park oziroma javni zavod Brdo.

Nova ureditev

Da bi se v prihodnje izognili zapletom in sporom, podobnim letošnjim, morda res ne bi bilo napak, da bi načrtovanje odstrela umaknili od gozdarstva in lovstva na neko drugo, od obeh panog ločeno institucijo. Bradač jo je poimenoval zavod za lovstvo. Kaj predlaga?

Lado Bradač, predsednik Lovske zveze Slovenije.  Foto: Jože Suhadolnik/Delo

Zavod bi bil po njegovem predlogu neodvisna strokovna institucija, ločena od ZGS in LZS, ki bi upravljala divjad. Torej bi tudi pripravljala načrte za odstrel. V njej bi sodelovali strokovnjaki različnih strok. Stroški delovanja zavoda ne bi presegali stroškov, ki jih imajo z upravljanjem divjadi zdaj, saj bi se s tem ukvarjali isti ljudje. Vendar bi bili ločeni od ZGS in ta ne bi več mogel vplivati na njihove odločitve. Čeprav so pred letom 2004 načrte odstrela delali na lovski zvezi, Bradač trdi, da nimajo takšnih ambicij.

Sploh pa ne bi odkrivali tople vode, saj v Sloveniji že deluje zavod za ribištvo, ki upravlja sladkovodno in morsko ribištvo, ribogojstvo in prostočasni ribolov. Z vodnim življem torej ne upravljajo upravljavci voda, ampak ločena institucija.

V nasprotju z Bradačem je Oražem prepričan, da takšen zavod ne bi bil rešitev. Predvsem zato, ker drugi nimajo dovolj znanja. Lovcem priznava, da veliko vedo o živalih, vendar je gozd izredno kompleksen ekosistem in živali v njem so samo en del; v ZGS je sicer zaposlenih več kot 500 inženirjev strok, povezanih z gozdnim ekosistemom.