Svečenica Sonca z Altaja: slovenski Triglav je pomemben za ves svet

Šamanka Zinaida Tirisova Taniševna je pod ledeniki usvojila starodavno znanje o naravi.

Objavljeno
21. februar 2015 17.38
suhadolnik zinaida
Katerina Vidner Ferkov, Delo.si
Katerina Vidner Ferkov, Delo.si
Zinaida Tirisova Taniševna, diplomirana etnologinja in zgodovinarka, ki je bila šestnajst let ravnateljica osnovne šole v Gorno-Altajsku v Rusiji, ima še eno ime: Ene bijik kam Seina, kar v altajskem jeziku pomeni posvečena svečenica Matere Sonca. Je kam oziroma šamanka, njena naloga je, da predaja Altaj jan – altajski zakon ali zakonik, znanje o zakonih narave, ki se ohranja predvsem v prvobitnih skupnostih. Od leta 2010 je tudi svetovalka ruskega predsednika Vladimirja Putina. V Sloveniji je imela prejšnji teden delavnice in predavanje.

Zinaida prihaja iz družine, v kateri se že več generacij prenašajo paranormalne sposobnosti. Letos je altajski parlament sprejel zakonski amandma, ki ga je oblikovala. Njegov poudarek je na geoetnopolitiki, ki ohran­ja sakralni značaj Altaja in pomaga pri varovanju Zemlje.

Živimo v globaliziranem svetu, kjer se srečujemo z uniformiranostjo na področju komuniciranja, vizualnih podob in izobraževanja. Hkrati si določene skupnosti prizadevajo za obstoj svoje identitete in naravnega okolja. Ene bijik kam Seina predava tistim, ki jih zanimajo izkuš­nje ljudstva, ki neprekinjeno ohranja stik z naravo. V pogovoru uporablja izraze, ki so povezani z njenim videnjem in altajskim izročilom – ne gre za znanstveno terminologijo. Zato izrazi, ki se nanašajo na genetiko, gene in hormone, niso enaki pomenom v medicini.

Altajska skupnost otrokom ne podeli imena do tretjega leta starosti. So za to kakšni posebni razlogi?

Vsak narod poimenuje otroke v skladu s svojimi izkušnjami. Etnopedagogika sledi zgodovinskim izkustvom naroda, ki živi v točno določenem okolju. Po altajski etnopedagogiki ima vsaka doba v življenju otroka določene psihofiziološke značilnosti. Altajsko ljudstvo uporab­lja poseben koledar, ki ga upošteva že pri načrtovanju spočetja otroka. Koledar tako lahko določa tudi značaj otroka, saj vsaka luna vpliva na določene človekove lastnosti. Na ta način se vpliva na genofond naroda.

Od prvega do šestega leta otroka vzgaja zgolj mati: spoznava ga z okoljem in razvija njegovih pet čutov. V tem prvem obdobju je gensko povezan z njo in njenimi predniki. Ker lahko otrok tudi zboli ali če je bilo morda v njegovi družini veliko smrti ali mrt­vih otrok, ga poskušajo zavarovati pred takšnimi negativnimi vplivi, zato mu dajo več imen. Po šestih letih nastopi drugo obdobje, takrat je otrok pripravljen na vstop v širše okolje. Do dvanajstega leta vzgojo prevzame oče, takrat se fizionomija otroka spet spremeni. Oče ga spozna s širšo družino, z naravo, rastlinami, živalmi in vremenskimi pojavi. V tem obdobju obdrži eno ime. Do dvanajstega leta otrok že spozna sebe. Dvanajst let je namreč en kozmični korak v altajskem koledarju.

Otrok dobi tudi sveto rastlino in žival. Je to vaš način povezovanja z naravo?

Pri Altajcih ima vsak otrok svoje svete rastline in živali. Gre za povezavo posameznega rodu Altajcev s posameznimi rastlinami in živalmi. Jaz prihajam iz rodu, v katerem sta sveti živali labod in volk, kar hkrati pomeni tabu ubijanja teh živali. Svete rastline mojega rodu pa so breza, brin in nizke ciprese, kar pomeni, da tudi teh ne nabiramo. Za zdravilni obred jih za nas naberejo pripadniki sosednjega rodu, mi pa jim v zahvalo darujemo mleko. Vsako leto lahko uporabimo največ šest vejic brina in dvanajst vejic breze. Vsi rodovi Altaja so tako povezani in usklajeni z zakoni narave.

Bili ste ravnateljica, zato poznate sodobni pedagoški sistem, hkrati ohranjate altajsko dediščino. V čem se pri vzgoji otrok razlikujeta?

Glede na altajsko izročilo je za raz­voj otroka in njegovo hormonsko ravnovesje ključna ločena vzgoja dečkov in deklic, kar so sodobne smernice opustile. Dečki in deklice namreč naravno pripadajo vsak svojemu polu. Kakor kažejo altajske izkušnje, ločena vzgoja dobro vpliva na njihovo inteligenco in razvoj stabilne osebnosti, ki ima pozitiven odnos do življenja. Deklice naj bodo v času izobraževanja skupaj in dečki skupaj, to prinaša v njihovo življenje harmonijo. Mešana vzgoja namreč vpliva na primerjanje in tekmovanje med spoloma, kar menim, da ni zaželeno. Enako pomemben je etnični oziroma narodni hormon: ta seveda določa, kakšen je odnos do jezika, kulture in prehranjevanja ljudi na določenem ozemlju. Pomembna je tudi tradicionalna prehrana, ki je povezana z rastlinami in načinom priprave v našem okolju.

Narodni hormon je nenavaden izraz, tako kot predlagana vzgoja. Lahko termin narodnega hormona pojasnite? Živimo namreč v časih nevarnih nacionalizmov.

Etnični ali narodni hormon je moj termin, uporabljam ga na predavanjih, da poudarim pomen odnosa do prednikov, dediščine in narave. S svojim organizmom smo povezani tako z zemljo kot s predniki. Po altajskem izročilu se bolezni najlaže zdravijo s hrano, ki raste v okolju, od koder prihajajo naši predniki. Z nacionalizmom pa je tako, da po tej retoriki pogosto posegajo sami nacionalisti. Vsak narod ima pravico do obstoja in ohranitve svoje kulture, jezika in prehrane. Noben narod pa nima pravice, da nadvlada nad drugim ali mu škoduje, temveč da se razvija v skladu s svojo narodno zavestjo. Nihče naj se ne sramuje svojega naroda, ampak krepi narodno zavest.

Če prav razumem, gre za usklajevanje z okoljem, kjer bivamo, in z našo družino. Podobne smernice se kažejo tudi v psihoterapiji: če je bila pred desetletji v veljavi bolj individualizacija posameznika, zdaj prihaja v ospredje družina.

Zakonov genetike ne moremo spremeniti, gre za informacije o prednikih in zemlji, ki so del nas. V genskih zapisih so tudi napake naših prednikov. Poudarjanje odcepitve posamez­nika od družine je, kot da bi človeku izruvali korenine.

Sodobna pedagogika v Evropi ne podpira ločenega izobraževanja dečkov in deklic, kako je v Rusiji?

V Rusiji je prav tako uveljavljen mešani način vzgoje. Zagovarjam, da imajo starši alternativno možnost izobraževanja. Kdor pa želi otroke šolati kot večina, naj to seveda stori.

Vzgoja otroka zahteva velik vložek staršev, sodobni življenjski ritem pa to marsikdaj močno otežuje.

Naloga staršev ni le, da otroka oblečejo in nahranijo, temveč da ga vzgojijo. Najpomembnejše je, da mu omogočijo spoznavanje z naravo. Sama pravim, naj se človek sam odloči, koliko časa bo namenil za posel in koliko za družino, ki je temeljna za otrokovo spoznavanje narave. Vzgoja ima prednost, pomembno je najti čas za otroka.

Kako kot poznavalka narave komentirate nevarnost globalnega segrevanja in uničevanja narave?

Po altajskem izročilu se vsakih dvanajst let zgodi kozmični korak, ki povzroči menjavo polov. Posledica je aktivacija naravnih elementov: vode, ognja in zemlje, kar je neizbežno. Požari, poplave, izbruhi vulkanov, taljenje ledu in podobno so ciklični proces v naravi. Ljudje bi morali vedeti, kaj se dogaja v naravi, in to spremljati. Nenehen boj za materialne dobrine se bliža koncu. Prihaja čas, ko se bomo dolžni vrniti k srcu in naravi. Nikogar ni treba s strašenjem ali grožnjami siliti v to, vsak pa ima to možnost. Vsak človek ima pravico vedeti, kako narava vpliva nanj. Kako se povezati z vodo, kam­ni in svetlobo in kako to uporabiti za svoje zdravje. Altajci se ravnamo po kozmičnem koledarju o luninih fazah, zato učim njegovo uporabo. To znanje je rešitev.

Antropologija opaža razširjeno prepričanje, da tradicionalni zdravilci zavračajo sodobno medicino, vendar to večinoma ni res. Kak­šno je vaše mnenje o tem?

Medicina je za ljudi naredila ogromno, do nje imam spoštljiv odnos. Vsak naj obliko zdravljenja izbere sam. Predvsem poudarjam, da alternativne oblike zdravljenja ne smejo temeljiti na nekakšni mistiki, ampak na znan­ju. Še pomembnejši so rezultati. Zdravljenje, naj je takšno ali drugačno, mora dati ustrezne dobre rezultate. Zdravljenje naj se meri po učinkovitosti.

Kako kot kam, kar je altajski izraz za šamanko, doživljate Slovenijo?

Mati Zemlja je za nas živ organizem, ki ima tudi telesne organe, pomembno je, kako delujejo. Balkan so jetra Zemlje in gora Altaj srce. V Sloveniji imate sveto goro Triglav, ki ni pomembna le za Slovenijo, ampak za ves svet. Na območju Balkana je pet gora, ki imajo pomembno energetsko vlogo. Vaša Slovenija ima izjemna naravna bogastva, energija ljudi pa je prijetna in mehka, saj še vedno želijo in najdejo stik z naravo. Niste se oddaljili od tega, kar kaže tudi dober odnos do naravne in kulturne dediščine.

Kje ste kot kam pridobili svoje znanje oziroma kako se v vaši skupnosti prenaša in ohranja?

Kam oziroma šamanov je več vrst, imajo tudi različne naloge. Nekateri predvsem zdravijo, moja naloga pa je predajanje znanja o zakonih narave. Znanje sem dobila pod ledeniki gore Altaj, razodelo mi ga je srce gore. Tam sem prebila štiri mesece in doživela razsvetljenje oziroma iniciacijo Sonca Matere. Moje ime Ene bijik kam Seina pomeni posvečena svečenica Sonca Matere. V naši tradiciji je Sonce ženska energija ljubezni in Luna moška energija bojevnika. Zjutraj v naši kulturi pozdravljamo Sonce s preprostim obredom, da se povežemo z energijo ljubezni, mlečno energijo, kar pomaga uravnavati estrogen in progesteron.

Vas sprašujejo, ali imate za takšne navedbe znanstvene dokaze? Kako znanost v Rusiji spremlja takšno znanje?

Zelo različno, nekateri ga zavračajo, drugi so mu naklonjeni. Sama nimam potrebe, da bi po konferencah dokazovala svoj prav. Moje znanje je povezano z izkustvom prednikov. Kdor želi vse analizirati le z umom, tudi če bo narejenih pet doktoratov o tak­šnem znanju, ne bo sprejel tega, da Sonce, Luna in Zemlja vplivajo na nas. Napisala sem tri knjige o starodavnem znanju. Kdor želi, naj jih uporabi, nikogar ne silim. Vendar ima to znanje, ne glede na vse, pravico do obstoja in spoštovanja. Šestnajst let sem bila ravnateljica, imela sem utečeno življenje, dolgo sem se upirala, da bi postala kam in učila druge ljudi. Pot šamana je zelo zahtevna. Ampak zapis za šamanko je v moji družini, v mojem genofondu. Tudi sama sem se pogosto čudila starodavnemu znanju o naravi, ki se ga nisem mogla naučiti iz knjig. Preseči je treba inkvizicijski odnos do polja informacij, do katerih ima pristop vsak. Dovolj je bilo vpliva nacizma, fašizma in terorizma. Vsak ima pravico do znanja o naravi. Ljudem je treba omogočiti, da služijo vsemu, kar je dobro.