Evropski milijoni za novo prihodnost gora

Slovenska zimska središča se zaradi podnebnih sprememb, krajših zim in novih turističnih navad spreminjajo v celoletne gorske centre. Žičnice, ki so bile nekoč skoraj izključno v domeni smučarjev, danes vozijo tudi pohodnike, kolesarje, družine, ljubitelje adrenalina in miru v naravi. Za preobrazbo, vredno več milijonov evrov, so pomemben del sredstev prispevali tudi evropski skladi.

Privlačni vse leto

Dobre zgodbe Evrope

Še pred nekaj leti je bila enačba slovenskih smučišč precej preprosta. Če je zapadel sneg, so naprave delale, hoteli in koče so se polnili, lokalno gospodarstvo je živelo. Če snega ni bilo, so se začele težave. In prav pomanjkanje snega je nekaj, s čimer se bomo morali navaditi živeti. Logika iz preteklosti se zato hitro spreminja. Slovenska smučišča želijo biti vse manj odvisna samo od belih darov matere narave, saj zime postajajo krajše, manj predvidljive in poslovno vse bolj tvegane. Zato se po Sloveniji dogaja največja preobrazba gorskega turizma v zgodovini. Smučišča nočejo biti več zgolj sezonske destinacije, temveč kraji, ki živijo vseh dvanajst mesecev v letu.

Pomemben del te preobrazbe je omogočila Evropska unija. Po pandemiji covida-19 je bil vzpostavljen obsežen mehanizem za okrevanje gospodarstva, iz katerega je Slovenija del sredstev namenila tudi prestrukturiranju turistične panoge. V okviru Evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014-2020 je dozdajšnje Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport za preoblikovanje smučarskih centrov v sodobne gorske centre namenilo 55,4 milijona evrov nepovratnih sredstev.

Gre za enega največjih investicijskih ciklov v slovenskem gorskem turizmu doslej. Evropska sredstva niso bila namenjena zgolj izboljšanju smučarske infrastrukture, ampak predvsem zmanjševanju sezonske odvisnosti in prilagajanju na podnebne spremembe. Gorski turizem namreč velja za eno najbolj ranljivih panog, saj je vse bolj odvisen od vremenskih razmer, na katere upravljavci nimajo vpliva.

Podporo je prejelo devet slovenskih centrov: Krvavec, Mariborsko Pohorje, Rogla, Golte, Vogel, Kope, Cerkno, Trije kralji in Velika planina. Cilj projektov ni bil ustvariti več smučarskih kilometrov, ampak zagotoviti, da bodo gorski centri privlačni vse leto.

Krvavec je zaradi bližine Ljubljane eden najbolj dostopnih slovenskih gorskih centrov. FOTO: Dokumentacija Dela

Kope kot simbol novega razvoja

Eden bolj nazornih primerov nove usmeritve so Golte. Nekdaj izrazito zimsko smučišče nad Mozirjem se s pomočjo evropskih sredstev razvija v sodobno celoletno destinacijo. Nova infrastruktura vključuje posodobljene žičniške naprave, digitalizacijo prodaje vozovnic in številne nove produkte za obiskovalce zunaj zimske sezone. Med njimi so pustolovski park, spuščanje po jeklenicah, otroški tematski park, prosti pad, park s tobogani in trampolini ter opazovanje zvezd v posebnih kupolah ob jezeru. Cilj ni več zgolj privabiti smučarja za en dan, temveč družino ali posameznika, ki bosta v gorah preživela konec tedna ali dopust ne glede na letni čas.

Nekoč je bila glavna skrb upravljavcev, koliko dni bo v sezoni dovolj snega za smuko, danes pa razmišljajo predvsem o tem, kako obiskovalce privabiti tudi takrat, ko smučarske proge ozelenijo. Na Kopah so to spoznali že pred leti.

Boštjan Paradiž pravi, da želijo ustvariti destinacijo, ki gostom ponuja kakovostna doživetja vse leto. FOTO: Gorsko letovišče Kope

»Že pred leti smo ugotovili, da trije meseci smučarske sezone niso dovolj za dolgoročno stabilen razvoj gorskega centra. Želeli smo ustvariti destinacijo, ki gostom ponuja kakovostna doživetja vse leto in ni odvisna izključno od vremenskih razmer,« pojasnjuje Boštjan Paradiž, direktor družbe Vabo, ki upravlja Gorsko letovišče Kope.

Pred odločitvijo so preučili razvojne trende domačih in tujih gorskih centrov ter iskali odgovor na vprašanje, kako svojo infrastrukturo čim bolje izkoristiti vse leto. Rezultat so obsežne naložbe, ki danes spreminjajo podobo celotnega območja.

Tudi s pomočjo evropskih sredstev so prenovili nastanitvene kapacitete, razvili velnes ponudbo, zgradili nov butični kamp, posodobili žičniško infrastrukturo in razvili nove turistične produkte.

Novi štirisedežnici Kopnik in Pahernik ter vlečnica Velika Kopa so pomembna pridobitev za zimski del ponudbe, vse več pozornosti pa namenjajo dejavnostim v toplejšem delu leta. Med njimi so nove kolesarske proge, šola gorskega kolesarjenja, električna kolesa, adrenalinski park in digitalna aplikacija APP KOPE.

Po besedah Paradiža takšne investicije močno vplivajo tudi na širše okolje. Večja obiskanost pomeni več dela za lokalne ponudnike, obrtnike, dobavitelje in izvajalce storitev, podaljševanje turistične sezone pa prispeva k bolj stabilnim delovnim mestom in zmanjševanju izrazite sezonskosti zaposlovanja. Razvoj Kop je tako pomemben razvojni impulz za širšo Koroško.

Preobrazba se še zdaleč ni končala. Kmalu bodo odprli hotel Panorama Kope z velnesom in bazeni, načrtujejo tudi večji velnes kompleks pri Grmovškovem domu ter kamp Divji petelin. Dolgoročni cilj je jasen – poleg smučarjev privabiti še družine, pohodnike, kolesarje, športne skupine in poslovne goste.

Od Pohorja do Vogla

Podobne zgodbe se pišejo tudi drugod po Sloveniji. Na Mariborskem Pohorju prihodnost vse bolj povezujejo z gorskim kolesarstvom. Nova štirisedežnica Ruška in posodobitve Pohorske vzpenjače spremljajo tri nove kolesarske proge, gibalni parki, gorski gokarti in sodobna digitalna podpora obiskovalcem.

Krvavec, zaradi bližine Ljubljane eden najbolj dostopnih slovenskih gorskih centrov, poleg nove šestsedežnice Zvoh razvija pustolovski park, trim steze, disk golf, izposojo električnih koles in vodene ture.

Na Rogli poleg nove šestsedežnice Mašinžaga obiskovalce privabljajo s kolesarskim parkom, letečim toboganom, gorskimi vozički, športnimi festivali in kulinaričnimi doživetji. Vogel stavi na novo panoramsko kabinsko žičnico, zunanji park, otroške vsebine, tematske poti in gastronomsko ponudbo, Velika planina pa krepi družinski turizem z e-kolesi, igrali in novo infrastrukturo.

Park Mašinžaga na Rogli FOTO: Matevž Hribar

Tudi v Cerknem in pri Treh kraljih razvoj temelji na dejavnostih, ki niso povezane zgolj s smučanjem. Adrenalinski in kolesarski parki, plezalne stene, lokostrelski poligoni in ponudba za jadralne padalce postajajo enako pomembni kot smučarske proge.

Domačnost in udobje

Preobrazba slovenskega gorskega turizma ni omejena le na smučišča. Del evropskih sredstev je bil namenjen tudi planinskim domovom in kočam, ki vse bolj postajajo pomemben člen celoletne turistične ponudbe. Pri številnih objektih ni šlo zgolj za kozmetične popravke, temveč za temeljite prenove. Dom pod Storžičem je dobil novo fasado, izolacijo, čistilno napravo, prenovljene sobe in sodobnejšo kuhinjo. Na koči na Dobrči so poleg energetske sanacije in nove strehe postavili sončno elektrarno ter rešili dolgoletne težave z oskrbo z vodo z gradnjo večjih rezervoarjev.

Dom pod Storžičem je dobil novo fasado, izolacijo, čistilno napravo, prenovljene sobe in sodobnejšo kuhinjo. FOTO: Tina Horvat

Podobno obsežna je bila prenova Vojkove koče na Nanosu, kjer so morali del objekta zgraditi na novo, saj dotrajane lesene konstrukcije ni bilo več mogoče obnoviti. Na Resevni so prenovili podstrešni del, zamenjali vse ključne instalacije ter dom energetsko sanirali.

V Gustlnovem domu v Vratih so nekdanjo skupinsko nastanitev s 40 ležišči preoblikovali v sodobnejšo postojanko z individualnimi sobami, prilagojenimi družinam in obiskovalcem, ki iščejo več zasebnosti. Prav takšne spremembe kažejo, kako se spreminjajo pričakovanja gostov v gorah.

Prenove kažejo, da sodoben gorski turizem ni več zgolj vprašanje novih sedežnic in adrenalinskih atrakcij. Vedno več obiskovalcev prihaja v gore zaradi pohodništva, miru, pristnega stika z naravo in kakovostne nastanitve. Prav planinske koče in domovi lahko ponudijo tisto, česar veliki turistični kompleksi pogosto ne morejo – občutek domačnosti, lokalno kulinariko in neposreden stik z gorskim okoljem.

Ena večjih pridobitev je adrenalinski park na cerkniškem smučišču. FOTO: Postojnska jama

Nekoč je bil sneg glavni kapital slovenskih smučišč, zdaj pa to vse bolj postaja raznolika ponudba. Pri tem so evropska sredstva odigrala vlogo pomembnega pospeševalca razvoja. Marsikatera nova sedežnica, prenovljena planinska koča, kolesarski park ali nastanitveni objekt bi brez njih na izvedbo čakali še vrsto let, nekateri projekti pa bi ostali zgolj na papirju. Prav zato evropski milijoni niso prinesli le novih turističnih produktov, temveč so pomagali spremeniti način razmišljanja o tem, kaj sploh pomeni gorski turizem v Sloveniji. Danes namreč ni več vprašanje, kako preživeti zimo, ampak kako v gore privabiti obiskovalce vseh dvanajst mesecev v letu.

Foto Ministrstvo Za Regionalni Razvoj In Kohezijo

Rubrika nastaja v sodelovanju z ministrstvom za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj.