Pogled na kariero danes 37-letnega Tineta Urnauta je zares impresiven. Iz enega najbolj nadarjenih odbojkarjev na svetu, ki je že kot najstnik pritegnil zanimanje vrhunskih klubov iz tujine, se je otrok športne družine razvil v sprejemalca vrhunskega kova, ki je igral za velikane poljske, italijanske, tudi kitajske odbojke in hkrati reprezentanco vodil do kolajn na evropskih prvenstvih, ne nazadnje do uvrstitve na olimpijske igre v Parizu 2024, ki je krona zlate generacije.
Ko je po četrtfinalnem razočaranju proti Poljski v Parizu Tine Urnaut s cmokom v grlu in brez pravih besed stopil pred slovenske poročevalce, si ni bilo težko predstavljati, da gre za zadnje dejanje reprezentančne kariere trdoživega Korošca. Reprezentanci je dal vse in še več, če bi se kot nekaj soigralcev iz izbrane vrste odločil za bolj mirno igralsko jesen in prosta poletja, mu odločitve ne bi zameril nihče. A sledilo je poletje 2025, Urnaut pa je bil še vedno zraven. Kljub težavam s številnimi poškodbami je stiskal zobe in še enkrat več dokazal, da je kot kapetan res lahko vzor vsem nadarjenim mladeničem, ki stopajo po njegovih stopinjah. Ob tem je neverjetno opazovati, kako motiviran in osredotočen je na vsakem (za medije odprtem) treningu, da o tekmah sploh ne izgubljamo besed.
Komentarji