Spet veliko ekonomistov, premalo inženirjev

Industrije novih tehnologij hlepijo po mladih tehniških kadrih, a jih je na tehniških fakultetah premalo.

Objavljeno
29. september 2017 15.13
Brane Maselj
Brane Maselj

V novem študijskem letu bo imelo potrjene indekse slovenskih visokošolskih ustanov malo manj kot 80 tisoč mladih, kar je približno toliko kot lani. Še naprej ostaja delež študentov med mladimi skoraj 50-odstoten. Povečuje pa se število tujih študentov v teh ustanovah, ki so že nekaj let solidno uvrščene na svetovnih seznamih dobrih univerz.

To so nekatere značilnosti slovenskega visokošolskega prostora, v katerem deluje uradno kar šest univerz ob 48 samostojnih visokošolskih zavodih in 46 višješolskih strokovnih šolah. Ob za majhno državo zelo velikih zmogljivostih imamo še vedno tudi nadpovprečno veliko število študentov, kar kaže na nadaljevanje stanja, v katerem status študenta prinaša mladim ne le študijske, ampak tudi druge koristi. Za primerjavo: v sosednji Avstriji se odloča za študij le 30 odstotkov srednješolcev. Število vpisov na naše univerze se od leta 2010 sicer zmanjšuje, a to predvsem na račun zmanjševanja populacije mladih, ne pa zaostrovanja vpisnih pogojev.

Ekonomija še vedno vodi

Ker se je drugi vpisni rok iztekel komaj v petek, uradnih podatkov o številu vpisanih študentov na vse tri javne univerze še ni. Na največji, ljubljanski univerzi, ki začenja študijsko leto z novim rektorjem dr. Igorjem Papičem, dosedanjim dekanom fakultete za elektrotehniko, so razpisali okrog 10.000 prostih mest, na mariborski pričakujejo približno 3700 in na koprski nekoliko čez tisoč novih študentov, manjši delež pa jih bo zasedel še klopi na novogoriški univerzi, in še dveh zasebnih univerzah (Nova univerza in Emuni), novomeški fakulteti za informacijske študije in drugih zavodih.

Čeprav število študentov upada, pa to ne pomeni, da se zmanjšuje tudi pritisk na določene fakultete in umetnostne akademije. Iz prijav na prvi vpisni rok je razbrati, da se je denimo na 34 prostih mest akademije za gledališče, radio, film in tv prijavilo kar 209 kandidatov, še naprej so za študij zanimive medicinska, pravna, zdravstvena, in veterinarska fakulteta, ki imajo po nekajkrat več prijav, kot je prostih mest.

Na drugi strani so fakultete, kjer je slika obratna. Najbolj podhranjena s študenti bodo, kaže, teološka fakulteta in nekateri študiji na filozofski fakulteti, a tudi nekaterim bolj stvarnim študijem slabo kaže. Za študij agronomije na ljubljanski biotehniški fakulteti so, denimo, razpisali 135 prostih mest, prejeli pa so komaj 74 prijav. Podobna je slika, za primerljive programe tudi v Mariboru.

Nekje vmes so naravoslovne oziroma tehniške fakultete, kot so strojna, elektrotehniška, kemijska itd. Na teh fakultetah približno zapolnijo študijske programe s tem, da neselektivno, z odprtimi rokami sprejmejo skoraj vse, ki se prijavijo. Najbolj množičen program bo tudi v letošnjem letu ekonomija. V Ljubljani je razpisanih 780 prostih mest, v Mariboru pa 490, in podatki iz prvega vpisnega roka kažejo, da jih bodo študentje tudi zapolnili. Največji vpis je sicer, kot vedno, pričakovan na ljubljanski filozofski fakulteti, skupaj 1147 razpisanih mest, vendar ima ta fakulteta tudi daleč največ, kakšnih 50, akreditiranih programov. Kot ponavadi visoko kotirata tudi fakulteta za družbene vede in pedagoška fakulteta, medtem ko je med tehniškimi fakultetami le biotehniška v Ljubljani s skupno več kot 500 razpisanimi mesti primerljiva z navalom na družboslovje.


Novi rektor ljubljanske univerze dr. Igor Papič. Foto: Jože Suhadolnik/Delo.

Industrije novih tehnologij hlepijo po mladih tehniških kadrih, a jih tehniške fakultete ne morejo več toliko izobraziti. Čeprav imajo mladi s teh fakultet zagotovljeno prihodnost – vsi imajo zagotovljene službe še pred zaključkom študija – so ti študiji še vedno neatraktivni za mlade. Dosedanji dekan fakultete za elektrotehniko dr. Igor Papič, ki te dni prevzema vodenje ljubljanske univerze, ob tem opozarja, da ima sicer »vsakdo res pravico do izbire poklica, toda hkrati mu mora biti zagotovljena pravica do ustrezne obveščenosti o svojih zaposlitvenih in kariernih možnosti in zdi se mi, da tu nismo do mladih najbolj iskreni.«

Univerzitetni študij je kakovosten

Po Papičevem mnenju utegne že v bližnji prihodnosti nastati v naši visokotehnološki industriji pomanjkanje kadrov, saj s fakultet ne bo prihajalo dovolj diplomiranih inženirjev. Kot novi rektor univerze želi Igor Papič spodbujati iskanje notranjih rezerv na univerzi, ki jih vidi v optimiziranju pogojev za delo akademske srenje, predvsem pa v spodbujanju kakovosti pedagoškega dela.

»Vedno poudarjamo odmevnost našega raziskovalnega dela, preštevamo obljavljene članke in citate ter se hvalimo, na koliko projektih delamo, nikoli pa se ne pogovarjamo o tem, kdo je dober pedagog. Pedagoško delo pa mora biti enakovredno znastvenoraziskovalnemu in strokovnemu delu. Nekdo sprosti svojo ustvarjalno energijo pri raziskovalnem delu, drugi pri projektih, tretji pa jo nadpovprečno predaja naprej študentom; vsi trije načini so enako pomembni in jih moramo tako tudi ovrednotiti,« meni novi rektor, ki je tudi v svoji spomladanski predvolilni kampanji poudarjal prav to, pedagoško, dimenzijo sedanjega trenutka univerze.

Ljubljanska univerza je bila lani na lestvici najboljših tisoč centra za svetovno rangiranje univerz (CWUR) uvrščena na 477. mesto, kamor je napredovala s 504. mesta – med prvih 1000 se je na 804. mestu znašla tudi mariborska univerza – povečala je število objav, predvsem je kar za 50 odstotkov narasla citiranost njenih avtorjev ter povečala število mednarodnih projektov skoraj za desetino. Novi rektor, zadovoljen, da je prejel to častitljivo ustanovo v takšnem stanju, je prepričan, da je ta glede na količino denarja, ki ga dobi po glavi študenta, pravzaprav v briljantnem stanju.

Da imamo relativno dobro urejeno visoko šolstvo, kažejo tudi kazalniki analize Svetovnega ekonomskega foruma (World Economic Forum), v te dni objavljenem pregledu globalne konkurenčnosti izobraževalnihi sistemov 2017-2018. Slovenija je med 137 državami uvrščena štiri mesta slabše kot leto poprej, na 48. mesto. Od 12 kazalnikov so najvišje Zdravstvo in osnovno šolstvo (14. mesto) ter Visoko šolstvo (24. mesto). Tudi na neodvisnem lestvičenju (rangiranje) 50 nacionalnih visokošolskih sistemov za leto 2017 je Slovenija na solidnem 28. mestu. Ob našem sedanjem financiranju terciarnega izobraževanja lahko rečemo, da imamo zelo dobro šolstvo, pravi Ivan Leban, direktor nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS).


Univerza v Ljubljani je na lestvici najboljših tisoč centra za svetovno rangiranje univerz (CWUR) s 504. mesta napredovala na 477. Foto: Tomi Lombar/Delo

Študijske izmenjave naraščajo

A lahko bi bilo tudi bolje, je prepričan tudi on. »Trenutno je akreditiranih tudi 914 študijskih programov, kar je za Slovenijo, po mojem mnenju, za trenutno študentsko populacijo preveč in verjetno tudi razsipno predrago.«

Agencija je tista, ki je teh 914 programov v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki tudi akreditirala in njen direktor novim študentom ob začetku šolskega leta svetuje: »Preverite, če so zavodi akreditirani, kdo so vaši učitelji in kakšne reference imajo. Z uspešnim študijem si boste pridobili ustrezno izobrazbo, ni pa nujno, da se boste zaposlili v stroki ... Predvsem pa izkoristite po 1. letniku možnost mobilnosti z aktivnim obiskom univerze v drugi državi.«

Število študentov, ki možnost študijske izmenjave izkoristijo, zadnja leta narašča, čeprav je Slovenija v tem delu še precej pod povprečjem Unije. Študentje se, kažejo raziskave, za izmenjave odločajo, da bi pridobili izkušnje in se naučili tujega jezika ter tudi da bi bili na ta način bolj konkurenčni na trgu dela.

Pred tremi leti je bilo tako na izmenjavi v tujini 1792 študentov, predlani 1987, v študijskem letu 2015/2016 pa že 2090. Hkrati je bilo tega leta pri nas na izmenjavi 2400 tujih študentov, so povedali za STA na nacionalni agenciji CMEPIUS, center za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja v Sloveniji, ki skrbi za program Erasmus+.

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) sicer v svojem nedavno objavljenem mednarodnem zborniku kazalnikov v izobraževanju v 35 državah članicah ugotavlja, da je bilo leta 2015 tako ali drugače v Sloveniji v izmenjavo vključenih 2,7 odstotka domačih in tujih študentov. Po podatkih OECD je bil približno takšen, komaj triodstoten, tudi delež tujih študentov, ki so se leta 2015 vpisali na študij v Sloveniji, kar da je daleč pod povprečjem OECD, ki je leta 2015 znašalo 11 odstotkov, v 22 državah EU pa 12 odstotkov.

Čeprav je majhen, se delež tujih študentov, ki prihajajo študirat v Slovenijo, povečuje. Na ljubljanski univerzi jih je bilo lani 2350, največ, skoraj tri četrtine iz območja nekdanje Jugoslavije. Podobno je tudi na koprski univerzi, kjer so imeli lani že nekaj čez 300 tujih študentov, pred petimi leti pa 140, večinoma iz bivše skupne države in Italije, od koder prihajajo študirat v Slovenijo predstavniki tamkajšnje slovenske manjšine. Za študente, ki prihajajo iz Evropske unije, je študij brezplačen, prav tako za študente držav zunaj Unije in bivše Jugoslavije, s katerimi ima država sklenjene bilateralne sporazume.