Srbi stisnjeni pod eno samo slivo

Depopulacija je zaradi negativnega demografskega trenda ter konstantnega izseljevanja realnost in neposredna prihodnost Srbije.
Objavljeno
05. januar 2018 17.17
Vili Einspieler
Vili Einspieler
V Srbiji se je lani po podatkih zavoda za statistiko rodilo najmanj otrok po prvi svetovni vojni. Ker je umrlo skoraj dvakrat več ljudi, je država tako kot leta poprej izgubila srednje veliko mesto. Če k neugodnim demografskim trendom dodamo še izseljevanje, zlasti mladih izobražencev, se bodo vsi Srbi lahko kmalu stisnili pod eno slivo.

Pred razpadom nekdanje Jugoslavije so mnogi svarili Srbijo, da se bo zaradi svoje velikosrbske politike skrčila na beograjski pašaluk. Projekt združitve vseh Srbov v eni državi se je za zdaj končal z izgubo Kosova, pregonom četrt milijona Srbov iz Hrvaške, razpadom državne tvorbe Srbije in Črne gore in oblikovanjem Republike srbske v mejah Bosne in Hercegovine. Poleg ozemeljskih izgub se Srbija sooča s krizo rojevanja.

Po oceni ameriškega portala Global politics se bo število prebivalcev v Srbiji v treh desetletjih zmanjšalo za tretjino. Med državami z največjim padcem populacije je Srbija že zdaj na vrhu lestvice. Ameriški raziskovalci so obravnavali Srbijo brez Kosova, kjer naj bi se do leta 2050 število prebivalcev povečalo za 17 odstotkov, s sedanjih 1,9 milijona na 2,2 milijona prebivalcev. Global politics še meni, da padec števila prebivalcev čaka tudi vse druge nekdanje jugoslovanske republike.

Bela kuga pustoši

Po projekciji gibanja števila prebivalstva bo v Srbiji leta 2050 namesto sedanjih 8,79 milijona živelo le še 5,8 milijona ljudi. Srbi sicer ne verjamejo ameriškim raziskovalcem, vendar se je tudi po podatkih zavoda za statistiko število prebivalcev v obdobju od 2005 do 2015 zaradi manjšega naravnega prirastka zmanjšalo za 383.000 ljudi. V Srbiji je tudi 1,7 milijona neporočenih moških in žensk, od tega dobra tretjina v starosti, ko se najpogosteje oblikuje družina.

V prid negativnemu demografskemu trendu je nadaljevanje intenzivne migracije mladih, ki bi lahko popravili statistiko rodnosti. Na okrogli mizi Bela kuga v Srbiji, ki jo je pripravil odbor za humano reprodukcijo srbske akademije znanosti in umetnosti, so še ugotovili, da vse več zakonskih parov odlaga starševstvo ali ostaja le pri enem otroku in da je še vedno zelo veliko tudi število abortusov. Skupen sklep je bil, da je depopulacija realnost in neposredna prihodnost Srbije. Kriza rojevanja se bo po mnenju centra za demografsko raziskovanje le še poglobila, če se ne bodo izboljšale družbene razmere in če politika ne bo spodbujala rojevanja.

Srbska vlada je že leta 2008 sprejela strategijo spodbujanja rojevanja, ki pa je ostala mrtva črka na papirju. Svet za populacijsko politiko se ukvarja z revizijo dokumenta, letos pa naj bi dobil, po zagotovilih ministrstva za demografijo, tudi več proračunskega denarja. Vlada razmišlja o novih olajšavah, ki bi ženske poleg zakona o finančni podpori družini dodatno motivirale za rojevanje. Podpredsednica vlade Zorana Mihajlović se zavzema še za krepitev partnerske vloge pri vzgoji otrok in ozaveščanje delodajalcev, ki se ne ozirajo na težave staršev pri usklajevanju dela in starševstva. Po njenem so ženske v Srbiji še vedno steber družine.

Eksodus zdravnikov

Čeprav odhajanje strokovnih kadrov iz Srbije velik razlog za skrb, ni natančne statistike o izseljevanju. To omogoča oblasti, da zmanjšuje pomen odhoda izobraženih ljudi in da lahko manipulira z netočnimi podatki, namesto da bi navajala dejstva. Na zahodnem in svetovnem trgu imajo največ možnosti strokovnjaki za informacijske tehnologije in inženirji ter zdravniki in medicinsko osebje. Kljub eksodusu zdravnikov ima strah ljudi v Srbiji, da ne bo nikogar več, ki bi jih zdravil, prevelike oči.

Posledica iskanja kruha v tujini je, da v državi ni niti enega zdravnika specialista, ki bi bil nezaposlen, brez službe pa je 1500 zdravnikov splošne medicine. Po mnenju poznavalcev ima Srbija približno 30.000 zdravnikov, kar glede na število prebivalcev zadostuje, skrb pa vzbujata starostna struktura zdravnikov in dejstvo, da ne prenašajo svojega znanja in izkušenj naprej. Ker zaposlovanja mladih skoraj ni, to onemogoča pravočasno obnovo kadrov. Razlogi za migracijo zdravnikov so različni, od potrebe po strokovni nadgradnji do bistveno boljšega plačila ali boljših možnosti za mlade družine.

Direktor srbske zdravniške zbornice Milan Dinić je za Deutsche Welle pojasnil, da je v zadnjih osmih letih v Srbiji prevladovalo mnenje, da imajo preveč zdravnikov specialistov, zato jih je imelo le malo možnost za specializacijo. Nastala je praznina, ki jo poskušajo postopoma zapolniti. Država je začela več vlagati v zdravstvo, tehnološko opremo in pogoje dela, vendar je predvsem Nemčija odprla svoj trg za vzhodno Evropo, ki z njo ne more tekmovati, ko gre za zagotavljanje ugodnejših finančnih možnosti. To velja tudi za Švico in Norveško, ki sta poleg Nemčije najbolj zaželeni destinaciji. Srbski zdravniki poleg tega odhajajo na vikend delo v BiH ali Črno goro, pogodbeno pa za pol ali leto dni v Katar in Saudsko Arabijo.

Privlačni televizijski svet

V tujino se selijo predvsem mladi zdravniki, ki si še niso ustvarili družine in se niso ustalili, tako da so veliki bolj mobilni. Priznani strokovnjaki se odpravijo na tuje za krajši čas, da nekaj zaslužijo, potem pa se vrnejo domov. Srbska zdravniška zbornica izda letno okoli 800 certifikatov dobre prakse, ki pričajo, da zdravniki niso bili obsojeni na njenem častnem razsodišču. Ker polovica držav v Evropski uniji ne zahteva tega certifikata, iz tega podatka ni mogoče sklepati, koliko zdravnikov na leto dejansko zapusti Srbijo. Navsezadnje zato, ker se certifikati izdajajo tako za začasno delo kot trajno izselitev.

Čeprav medicinska fakulteta letno izobrazi nekaj več zdravnikov, kot jih gre v pokoj, le približno tretjina novih ostane v Srbiji. Med njimi jih je veliko, ki ne dobijo izobrazbi ustrezne službe. Če se recimo zaposlijo v farmacevtskih družbah, lahko zaslužijo celo več kot zdravniki specialisti, vendar se večina raje odloči za odhod v tujino, da bi lahko delali to, za kar so se šolali. Tam so tudi bolje plačani, še pomembnejše pa je širjenje znanja. V Srbiji namreč številni izkušeni zdravniki ne želijo prenašati svojega znanja na mlajše kolege, temveč ga ljubosumno čuvajo zase ali svoje otroke.

Mladi zdravniki tekajo po zglancanih hodnikih sodobnih klinik, v operacijskih dvoranah pa se šalijo in ob poslušanju glasbe rešujejo človeška življenja. Po končanem delovniku skočijo v svoje pregrešno drage jeklene konjičke in odbrzijo zapravljat pošteno zasluženi denar. V Srbiji je takšne prizore mogoče videti le v televizijskih serijah, kot so Bolnišnica upanjam (Chicago Hope), Talenti v belem (Grey's Anatomy) ali Zdravnikova vest (Dr. House). Realnost srbskega zdravstva ni niti od blizu podobna pisanemu televizijskemu svetu.