Ko urbanizem pozabi na ženske

Eva Kail je pionirka vključevanja vidika spola v urbanistično načrtovanje. Mesta so bila namreč – in ponekod še vedno so – načrtovana za potrebe moških prebivalcev, medtem ko je bila ženska perspektiva pogosto pozabljena. Ali imajo načrtovalci urbanih sosesk pred očmi dejstvo, da se bodo po okolici ponoči morda same sprehajale ženske in se želijo pri tem počutiti čim bolj varne?

»Dolgo so bili urbanisti moški z malo izkušnjami s skrbstvenim delom, ki uči o potrebah in željah drugih. V vsakdanjem življenju se jim recimo ni treba ukvarjati s specifičnimi varnostnimi vprašanji, kot je gibanje po mestu ponoči v strahu pred nadlegovanjem. Urbanistično načrtovanje je zelo specifičen poklic. Urbanisti imajo profesionalno znanje, da lahko opredelijo, kaj je dobro za vse, pa vendar so to zelo pogosto ljudje, ki prihajajo iz srednjega razreda. Resnično pomaga, če se urbanist lahko nekoliko odmakne od svojega osebnega mehurčka ali družbene skupine. Preverjanje pravičnosti pomaga načrtovalcem, da razvijejo celotno perspektivno in bolje razumejo, recimo, pomen javne razsvetljave,« je poudarila urbanistka.