Starost in politika

Kdaj je čas, da voditelji prepustijo položaje mlajšim?
Fotografija: Že pred štirimi leti je bil Donald Trump najstarejši prvič izvoljeni predsednik ZDA. FOTO: Jonathan Ernst/Reuters
Odpri galerijo
Že pred štirimi leti je bil Donald Trump najstarejši prvič izvoljeni predsednik ZDA. FOTO: Jonathan Ernst/Reuters

Včasih je bila starost znak modrosti. Dokler znanja niso začeli zapisovati – in približno 5000 let zgodovine pisave je v zgodovini človeštva precej kratko obdobje –, so bili stari ljudje največji vir informacij. Te so se ustno prenašale iz roda v rod in se počasi kopičile. Še bolj so stare ljudi spoštovali, ker so bili silno redki. Da je običajno, da ljudje, vsaj v razvitih državah, povprečno živijo več kot 70 let, je fenomen zadnjih nekaj desetletij. Seveda je k spoštovanju starejših pripomogla tudi sama človeška kultura, saj je v večini skupnosti od nekdaj samoumevno, da odrasli ljudje ne skrbijo samo za potomce, ampak tudi prednike.

Stari ljudje so bili torej spoštovani, vir znanja in modrosti. Kot patriarhi so vodili svoje družine, klane, pozneje države. Danes, v času preloma tisočletnih vrednot, je to postalo manj samoumevno. Kot posledica je nastal celo izraz starizem oziroma staromrzništvo, s katerim označujejo sovraštvo do starejših. Kdo za hudiča pa potrebuje njihovo znanje, če lahko vse najdemo na internetu?! Vsaj dokler imamo širokopasovno povezavo. In elektriko.

Spoštovanje starejših pa najbrž nikoli ni bilo enosmerno. Tudi starejši so ali bi morali sprevideti, kdaj pride čas, da se vodilna vloga prepusti mlajšim. Da to ni nikoli preprosto, je videti po voditeljih držav, ki se svojih podedovanih ali na (ne)demokratičen način pridobljenih funkcij oklepajo do bridkega konca.



To se ne dogaja samo v diktaturah ali v državah s sumljivo demokracijo. Dogaja se tudi v prototipu sodobne države, ZDA, prvi demokratični republiki, v kateri se zares temeljita regresija demokracije še ni zgodila.

Ameriški sistem, od njihovega načina volitev predsednika, ki v eni osebi združuje vso izvršilno moč države, je z današnjega evropskega zornega kota precej arhaičen. A še vedno demokratičen. Ker ima ameriški predsednik z evropskega vidika (z ustavo določeno) nepredstavljivo moč, ZDA pa so še vedno najmočnejša država na svetu, so njihove predsedniške volitve vedno dogodek, ki upravičeno vzbuja pozornost po vsem svetu.

Letošnje bodo nekaj posebnega. Na njih se bosta spopadla moža, katerih vrstniki so, če so še živi, že davno v pokoju. Aktualni predsednik Donald Trump je star 74 let in je bil že ob prvi izvolitvi najstarejši novoizvoljeni predsednik. Njegov tekmec Joe Biden bo po morebitni zmagi ob zaprisegi star 78 let; tako starega stanovalca Bela hiša sploh še ni imela, saj je bil prejšnji rekorder Ronald Reagan – in to ob koncu drugega mandata – star 77 let.

Če bo izvoljen, bo Joe Biden najstarejši ameriški predsednik v zgodovini. FOTO: Valentin Ogirenko/Reuters
Če bo izvoljen, bo Joe Biden najstarejši ameriški predsednik v zgodovini. FOTO: Valentin Ogirenko/Reuters


To bolj kot na spoštovanje starostne modrosti najbrž kaže na globoko krizo, v kateri sta se znašli največji ameriški stranki. A ne samo to. Če je bilo na republikanski strani jasno, da bo Trump še enkrat kandidiral, mu na demokratski strani niso znali najti nekaj desetletij mlajšega tekmeca z možnostmi za izvolitev. Edina, ki bi Bidnu lahko odnesla nominacijo, sta se zdela zdaj 79-letni Bernie Sanders in zdaj 71-letna Elizabeth Warren.

Da bi se izognil morebitnemu očitku o starizmu, bi navedel Bidenovo misel, da je povsem legitimno, da se ljudje sprašujejo, ali je nekdo, ki je starejši od 70 let, dovolj pri močeh za vodenje. Posebno zato, ker Biden že sam napoveduje, da če bo presodil, da ni dovolj pri močeh za vodenje ZDA, po morebitnem prvem mandatu ne bo kandidiral še enkrat. Kako človek sam ocenjuje svoje zdravstveno stanje, si sicer lahko ogledamo pri Trumpu, ki se je samorazglasil za najbolj zdravega predsednika v zgodovini.

V Sloveniji politikov v takšni starosti na najbolj odgovornih položajih nimamo. Vendar imamo na čelu vlade daleč najstarejšega premiera doslej, ki je za celo generacijo starejši, kot je bila večina njegovih predhodnikov; Janez Janša je ta teden dopolnil 62 let. Njegov domnevno največji politični nasprotnik Milan Kučan se je upokojil prej, kot je bil star toliko, kot je Janša zdaj, ko se neprikrito žene za vsaj še enim mandatom na čelu vlade. Da ni več najmlajši, se je očitno pokazalo v družbi avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza, ki je videti, kot da bi lahko bil njegov sin. In je star približno toliko kot Janševi otroci iz prvega zakona oziroma zveze.

Slovenski premier Janez Janša in – ne, ni njegov sin – avstrijski kancler Sebastian Kurz. FOTO: Blaz Samec
Slovenski premier Janez Janša in – ne, ni njegov sin – avstrijski kancler Sebastian Kurz. FOTO: Blaz Samec

Komentarji: