Strast do olimpizma ga pelje v Pjongčang

Anže Zadravec, slovenski prostovoljec na olimpijskih igrah
Objavljeno
02. februar 2018 14.38
Brane Maselj
Brane Maselj

Na svoji spletni strani je, goreč privrženec olimpizma, napravil tudi časomerski kotiček, ki odšteva dneve in ure do začetka olimpijskih iger. Tisti trenutek bo namreč tudi sam na prizorišču dogajanja, v olimpijskem oddajnem centru, pomagal pri oddajanju zvoka in slike v svet. Anže Zadravec je bil med 110.000 kandidati izbran kot eden od 22.400 prostovoljcev, med katerimi jih le 1200 prihaja iz tujine.


Postopek prijave za prostovoljca na zimskih olimpijskih igrah v Pjongčangu je bil pravzaprav kar zahteven projekt, pravi mladi Vrhničan, študent tretjega letnika inženirskega programa multimedije na fakulteti za elektrotehniko ter fakulteti za računalništvo in informatiko. Začelo se je že julija 2016 in enkrat oktobra, ko je bila za njim že dolga vrsta izpolnjenih obrazcev in jezikovnih preizkusov, je izvedel, da so ga organizatorji iger izbrali, tudi na podlagi njegovega študija ter strokovnih, športnih in prostovoljskih izkušenj, za poldrugi mesec trajajoče delo v novem medijskem oddajnem središču.

Izkušenj ima, kljub mladosti, obilo, saj se z multimedijo ukvarja od svojega desetega leta, ko je odkril očetovo kamero in z njo začel snemati v šolskem krožku. V devetem razredu se je udeležil tabora inovativnih tehnologij in že takrat se je odločil, da bo multimedija nekoč predmet njegovega študija. Zdaj se vse bolj specializira za prenose v živo in je sodeloval tudi pri več projektih RTV Slovenija, fakultete za elektrotehniko in drugih organizacij. Kot prostovoljec na področju medijev je pomagal že na Eurobasketu 2013 v Sloveniji. Mika ga, da bi svojo specializacijo nadgradil z magistrskim študijem v Veliki Britaniji, a bo moral, se zaveda, najprej kakšno leto delati, da bo prihranil dovolj funtov za dvoletno šolanje.

A najprej je zdaj tu Pjongčang, kjer bo tako kot vsi drugi prostovoljci delal iz čistega navdušenja. Pravzaprav ga bo to veselje celo nekaj stalo, saj si je moral sam kupiti letalsko vozovnico, s katero je to sredo z Brnika prek Amsterdama odletel v južnokorejski Inčeon v bližini Seula. Iskanje najcenejše vozovnice je bil svojevrsten podvig, saj je dva meseca vsak dan na spletnih platformah letalskih posrednikov iskal najugodnejši polet z osmih bližnjih letališč in uspelo mu je, da si je že oktobra zagotovil povratno vozovnico z Brnika za komaj 600 evrov. Južnokorejski olimpijski komite mu za njegovo delo omogoča bivanje in hrano ter prevoze na olimpijska prizorišča, vse, kar je več od tega, si bo moral – bržkone edini prostovoljec iz Slovenije, vsaj za zdaj se mu prek facebooka še ni nihče oglasil – kupiti sam. Tudi vstopnice za športne boje morajo prostovoljci plačati sami, prav tako enotedensko bivanje, ko ne bo dela, to je po koncu olimpijskih in do začetka paraolimpijskih iger, pripoveduje Zadravec v dneh pred odhodom, ki jih je zaznamovalo tudi mrzlično končevanje študijskih obveznosti.

Predsednik mu je prisluhnil

Toda olimpizem, ki mu je privržen kot strasten športnik in navijač, je v njegovih očeh vreden vsega odrekanja. To je gibanje, ki združuje športe in narode, ima moč ustavljati sovraštvo – za čas iger bodo združeni pod eno zastavo skupaj nastopili športniki Severne in Južne Koreje – in zbujati zanosna čustva ob olimpijskih zgodbah, pripoveduje Anže Zadravec. Za vedno so se mu vtisnili v spomin dogodki, kot prihod olimpionika Leona Štuklja na igre v Los Angeles ali herojski boj Petre Majdič na igrah v Vancouvru in podobni. To so trenutki, ki nas povezujejo in utrjujejo našo narodno identiteto. Tudi zaradi takšnih razmišljanj se mu je zdelo prav, da predsedniku države napiše pismo in mu predlaga za državno odlikovanje konstruktorja smučarskih skakalnic Janeza Goriška. Predsednik države je predlog študenta, tudi športnega funkcionarja, upošteval in očeta skakalnic lani odlikoval s srebrnim redom za zasluge.

Predlagatelj, ki je od mladih nog treniral nogomet, karate, košarko, se zdaj aktivno posveča cheerleadingu in je tudi v izvršnem odboru te zveze. Gibanje, ki ga laiki slabo poznamo kot nekakšen ples promocijskih skupin, a je tudi zmes gimnastike in akrobatike, postaja vse bolj popularno, saj ima v svetu že okrog dva milijona tekmovalcev in 110 nacionalnih zvez, med katerimi je tudi slovenska. Junija lani je tako slovenska mešana ekipa postala evropski prvak v svoji kategoriji.

Na spletni strani slovenskega prostovoljca (http://zoi2018.zadravec.si) pa ni le olimpijski časomer. Kakor se za študenta multimedije spodobi, je izdelal, in za to porabil kar nekaj ur svojega časa, uporaben razpored in urnik vseh nastopov 71-članske slovenske odprave, z različnimi možnostmi filtriranja. Razpored bo v Pjongčangu tudi redno posodabljal, hkrati pa bo v svojem vlogu redno objavljal svoja doživetja in zanimivosti z olimpijskih prizorišč.