Študentov je manj, davki zanje previsoki

Od leta 2008 se je število študentov znižalo za tretjino. Zaradi dajatev je njihovo delo manj zanimivo.

Objavljeno
01. september 2017 16.21
mpi študentski servis
Katarina Fidermuc
Katarina Fidermuc

V jesenskem davčnem paketu, ki ga načrtujejo na ministrstvu za finance, je predvidena višja dohodninska olajšava za državljane, ki imajo status dijaka ali študenta. Zdaj znaša 2477 evrov, zvišali naj bi jo za 825 evrov. Tako se bo izboljšala konkurenčnost študentskega dela na trgu glede na druge oblike dela, pojasnjujejo predlagatelji.

Pritisnili na študetnsko delo

Ministrstvo za finance je o svežnju sprememb in dopolnitev davčnih zakonov, med katerimi so popravki pri dohodnini, izpeljalo javno razpravo, vladi pa jih še ni izročilo. Izboljšava dohodninske olajšave za študente in dijake vsebinsko ni zapleteno vprašanje, izguba za javne finance pa tudi ne velika – približno 1,4 milijona evrov na leto.

Nazaj na 100 odstotkov. Na ministrstvu bodo predloge davčnih zakonov, ki so bili v javni obravnavi, v prihodnjih tednih še dodelali: »Naš cilj je, da jih vlada obravnava konec septembra.«

S popravki, ki jih načrtujejo v davčnem paketu, bi olajšavo za študentsko delo spet izenačili s splošno olajšavo, ki znaša 3302,70 evra. Tako je že bilo do leta 2012, ko je vlada olajšavo za študentsko delo prek pooblaščenih servisov zaradi varčevanja in protikriznih ukrepov zmanjšala za četrtino, na 75 odstotkov splošne. Trdo varčevanje zaradi uravnoteženja javnih financ, ki ga je izvajala tedanja vlada, pa ni bilo edini vzrok za davčni udarec po študentih, saj nižja olajšava javnim financam ni prinesla velikega dobička. »Hkrati je bil to ukrep za zmanjševanje razlik v obdavčitvi dohodkov iz pogodbenega dela. Cilj je bil zmanjšati ugodnejši davčni položaj izvajalcev študentskega dela, torej dijakov in študentov,« po petih letih pojasnjujejo na ministrstvu za finance. V času visoke brezposelnosti so na vlado namreč deževale pritožbe, da delodajalci zaradi ugodne obdavčitve raje dajejo delo študentom in dijakom, namesto da bi za stalno zaposlovali delavce, to pa naj bi kvarilo razmerja na trgu dela.

Nižja študentska olajšava je po letu 2012 »povečala skupno obremenitev neto dohodkov iz študentskega dela, kar je posredno pomenilo tudi povečanje stroškov delodajalcev«, ki so delavce iskali prek servisov. Po 1. januarju 2015 so na ceno študentskega dela z zakonom za uravnoteženje javnih financ pritisnile nove dajatve, ki so ga po stroških za delodajalca še nekoliko približale drugim oblikam pogodbenega dela in plač: na študentsko delo so bili namreč uvedeni prispevki za socialno varnost.

Zdaj želijo izboljšati konkurenčnost

Z višjo olajšavo za dijake in študente poskušajo zdaj na ministrstvu za finance gibanje obrniti, tako da bodo njihove napotnice znova bolj privlačne za delodajalce: »S tem se na splošno povečuje konkurenčnost študentskega dela glede na druge oblike dela, ko zavezanec večji del časa v letu nameni opravljanju dela.« Na stališče predlagateljev je gotovo vplivala tudi študentska organizacija s predlogom zakona o urejanju položaja študentov, ki je pred drugo obravnavo v državnem zboru. »Pri dohodnini predlagamo dvig študentske oziroma dijaške olajšave za delo prek pooblaščenih servisov na predkrizno raven,« pojasni predsednik Študentske organizacije Slovenije Aleksandar Spremo.

Dijaki in študenti z urejenim statusom imajo pravico do posebne osebne olajšave do dopolnjenega 26. leta starosti, a le pri izplačilih prek pooblaščenih posrednikov, študentskih servisov in zavoda za zaposlovanje – na kratko, pri delu na študentsko napotnico. Po statistiki finančne uprave je imelo leta 2015 pravico do olajšave 97.877 davčnih zavezancev z dohodki iz študentskega dela: skupaj so imeli okoli 234 milijonov evrov dohodkov ali povprečno 2300 evrov na osebo. Med njimi je bilo okoli 80 odstotkov ali 77.956 dijakov in študentov, ki jim finančna uprava lani za leto 2015 ni odmerila dohodnine, ker so bili njihovi zaslužki nižji od posebne osebne olajšave za dohodke od študentskega dela – znašali so povprečno 1930 evrov na osebo ali 150 milijonov evrov na skupni ravni.

Dohodnino za delo prek servisov je torej plačalo okoli 20 tisoč študentov in dijakov, povprečno 260 evrov na zavezanca. Ta skupina je imela leta 2015 83 milijonov evrov dohodkov, povprečno 4100 evrov na osebo. Takšna je torej finančna izkaznica študentskega dela prek pooblaščenih servisov. Višja dohodninska olajšava bi izboljšala davčni položaj 20 odstotkov dijakov in študentov, ki so na leto prek študentskih napotnic zaslužili prek 2900 evrov in od finančne uprave dobili položnice za dohodnino, pri tem pa niso imeli tudi pravice do splošne olajšave. Na ministrstvu za finance za teoretični primer navajajo študenta z 11.000 evri letnih dohodkov: po njihovih izračunih bi z višjo olajšavo, kakršno predlagajo, na leto prihranil 132 evrov dohodnine ali 11 evrov na mesec, če mu ne pripada splošna olajšava, ker starši zanj uveljavijo olajšavo za vzdrževane družinske člane.

Infografika: Delo

Na delo z napotnico


Po nekaterih mnenjih in izkušnjah študenti in dijaki zadnja leta teže najdejo priložnostno delo, ker delodajalci prav zaradi večje obremenitve študentskega dela z dajatvami za občasno delo raje poiščejo upokojence. Dvajsetletni študent iz bližine Ljubljane Tilen Fujs ne more potrditi, da je delo na študentsko napotnico težko najti, njegove izkušnje so drugačne.

Prvič je prek študentskega servisa delal pred dvema letoma med dolgimi počitnicami po koncu gimnazije, pred prvim letnikom fakultete: »Na spletni strani študentskega servisa sem našel oglas za delo v baru v Ljubljani. Šel sem tja, da bi se dogovoril, kdaj lahko začnem, a so že imeli drugega natakarja. Po poti domov sem se ustavil v enem od supermarketov, in ker sem pač že bil tam, sem pri informacijah vprašal, ali morda med dopusti zaposlujejo študente.« Tako je prvič delal na študentsko napotnico kot blagajnik po nekaj dneh uvajanja, da je spoznal, kako deluje elektronska blagajna in kakšne so posebnosti dela s strankami. Tudi letos si je poiskal takšno delo, le da pri drugem trgovcu, v manjši trgovini in blizu doma. Oba trgovca sta mu delo plačala po najnižji urni postavki, ki jo določa uredba ministrstva za delo – od 1. julija letos znaša bruto 4,61 evra, kar za prejemnika pomeni 3,90 evra neto zaslužka. Tilen za zdaj dela le med počitnicami, za svojo žepnino.

Študentov je vse manj

Po besedah Saše Praček iz e-Študentskega servisa s podrobnostmi iz davčnega paketa, ki ga predlagajo na ministrstvu za finance, še niso seznanjeni: »Če se bo študentska olajšava zvišala na 100 odstotkov splošne olajšave, bo to za študente gotovo ugodnejše.« Glede možnosti za delo z napotnico sogovornica pravi, da se je ponudba v primerjavi z letom 2015 povečala: »To pripisujemo boljšim gospodarskim razmeram. Hkrati pa so generacije mladih manjše, zato ostaja več del, za katera težje dobimo študente. Študentov je namreč glede na leto 2008 kar za tretjino manj. Zato so za delodajalce zanimive tudi vse druge skupine, ki lahko delajo.«

Podatki državnega statističnega urada potrjujejo besede Saše Praček in drugih študentskih servisov, saj v tej ustanovi ugotavljajo: »Število študentov višješolskega in visokošolskega izobraževanja se zmanjšuje. V študijskem letu 2016/2017 se jih je vpisalo 79.547 ali približno 1000 manj kot leto pred tem in 36.000 manj kot pred desetimi leti, v šolskem letu v 2006/2007.« Zmanjševanje študentske populacije je delno mogoče pojasniti z manj številnimi generacijami mladih, ugotavljajo statistiki (glej graf). No, malo za šalo in malo zares lahko rečemo, da tudi po številčnosti študenti niso konkurenčni upokojencem, ko delodajalci iščejo občasno delovno silo: po podatkih zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pokojnine iz obveznega zavarovanja prejema okoli 613.000 sodržavljanov.